Papagaja

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / četrtek, 23. februar 2012 / 06:00

No, seveda, pravo ime sadeža, ki ga bomo spoznali danes, je papaja. Ampak ne morem si pomagati, kadarkoli slišim za papajo, pomislim na papige. Tako v moji glavi nastanejo papagaje. Verjetno se mi asociacija pojavi zaradi podobnega imena, je pa res, da papaje skozi proces zorenja krasijo barve, ki jih nemalokrat nosijo tudi papige, tako zeleno, rumeno, oranžno in še katero.

Ne nazadnje pa papige in papaje delijo tudi nekaj istega življenjskega prostora, predvsem tropski pas Srednje Amerike, od koder je papaja tudi doma.

Preden zacveti dežela

Današnji sadež je tudi zadnji iz serije tropskih sadežev, ki smo jih zaradi zime spoznavali v pomanjkanju domačega svežega sadja. Kakor koli obračamo, bo zime počasi konec. Prvi dan meteorološke pomladi je oddaljen le kakšen dober teden, pa tudi gregorjevo bo zdaj, zdaj tu. Čeprav lahko tropsko sadje seveda uživamo kadarkoli, ga je največji užitek zobati prav v mrzli zimi. Tropski sadeži nam takrat nekako ublažijo trdo realnost in nas potolažijo, da lažje dočakamo poletje, morje, dopust. Papaja (Carica papaya), torej.

Papaja tako in drugače

Pri nakupovanju je s papajo približno tako kot s preostalimi tropskimi sadeži. V trgovini običajno dobimo trd, še ne povsem zrel sadež. Za kakšen dan ali dva ga je potrebno zaviti v časopisni papir, dati v bližino radiatorja ali postaviti na sončno okensko polico. Ko je lupina na pritisk mehka, njena barva pa pretežno rumeno-oranžna, je sadež zrel. Takrat jo po dolgem prerežemo na polovico in odpremo. V notranjosti se nam prikaže čudovit barvni kontrast, temna, skoraj črna semena, obdana z rdeče-oranžnim mesom sadeža. Čudovit motiv se je znašel na kar nekaj slikarskih platnih velikih umetnikov oz. umetnic. Več umetniških slik papaje sta naredili slavni Margaret Preston in Frida Kahlo, pa tudi na Gauguinovih delih iz obdobja, ko je živel na Tahitiju, lahko opazimo barve in oblike papaje. Temna semena iz notranjosti so sicer užitna, vendar z njimi ne gre pretiravati. Delujejo kot nekakšna začimba in po okusu spominjajo na krešo. Tudi papajo so, tako kot avokado, po svetu razširili španski osvajalci Srednje Amerike. Za razliko od avokada se je papaja nekoliko manj razširila, saj je bolj občutljiva na mraz, drevo pa obrodi preko celega leta.

Bogastvo vsega

Papaji ima celo vrsto človeku življenjsko pomembnih snovi. Če začnemo pri vitaminih, je bogata s provitaminom A, vitamini B in vitaminom C, kar pomeni, da si z njenim uživanjem ohranjamo vid, krepimo imunski sistem in varujemo sluznico. Nadalje vsebuje celo vrsto rudninskih snovi predvsem kalija, ki je dober za uravnavanje krvnega tlaka, pa tudi kalcija, magnezija, železa, fosforja in cinka. V sadežu najdemo tudi ogljikove hidrate, beljakovine in vlaknine. Papaja je še posebno dragocena zaradi vsebnosti različnih prebavnih encimov, predvsem encima papaina. Omenjeni encim je učinkovit pri razgrajevanju beljakovin, ki je osnovni proces človekove presnove in s tem zdravja. Delovanje papina nam bo izboljšalo presnovo in skupaj z vlakninami uredilo prebavo. Papaja nam bo okrepila mišičje tudi srce, pomagala pri vzpostavljanju hormonskega ravnovesja, uravnavala telesno težo, pomladila kožo in lase, izboljšala krvni obtok in delovanje jeter. Poleg tega pozitivno vpliva na naše počutje, radost, optimizem. Če omenim še to, da v tradicionalni kitajski medicini papaja velja kot močan afrodiziak in sadež, ki pomaga pri doživljanju tovrstnih radosti, pa je spisek popoln.

Pa pa

Na začetku sem omenila, da se s predstavitvijo papaje za nekaj časa poslavljamo od spoznavanja tropskega sadja, saj bo naša narava počasi ozelenela, pojavili se bodo spomladanski virusi in bomo imeli dovolj dela s tem. Glede na to bi namesto naslova papagaja tokratni članek lahko poimenovala tudi papazima. No, vidite, da papaja vrača duhovitost in smeh.