Nabiranje nasvetov

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / sreda, 22. februar 2012 / 06:00

Športna rekreacija v družbi pride prav, ko na primer potrebuješ kak nasvet. Pokličeš prijatelja za pohod na hrib in ga prosiš za pomoč, še preden začne tarnati, kako strmo je in kako drsi po zaledenelih koreninah. Nasvete sprejemaj ob vinu, uporabljaj pa jih ob vodi, je rekel že Benjamin Franklin. Tako me je poučil prijatelj, od katerega nasvete vedno rad sprejemam, samo kot pravi, jih ne upoštevam v celoti. Saj mi ne zameri, ker tega niti ne pričakuje, pa vendar … Nasvet je nekaj, česar modri ljudje ne potrebujejo, nespametni pa ne poslušajo. Prijatelj se ni mogel spomniti, kdo je to že rekel, a sumim, da se je ravno on izmislil te besede tam nekje na pol poti na Kriško.

Včasih sem zagovornik samotnega prakticiranja športne rekreacije. Človek mora biti malo sam, da se pomeni sam s sabo. Včasih se mi zdi, da je najlepše, ko se podaš na hrib, ko ti srce razbija pod jakno in ko misli hitijo skozi možgane hitreje, jasneje in predvsem bolj oprane, bolj filtrirane. Človek težko verjame, koliko odpadka se nabere zunaj misli, ko pride do čaja na vrhu, v zavetju koče, izpred katere se ponuja pogled na dolino in na nad oblake odhajajoče odpadne misli. Potem ko se podplati začnejo spuščati v dolino vsakdana, pa je treba zmagovalne, prevetrene, zbistrene, dezinficirane misli pomesti na kupček in jih vnesti z zlato žličko, ne s smetišnico v predalčke, ki so povsod v nas z začetkom pri možganih, prek duše in srca naprej dol v klet k nogam in podplatom. Zlata žlička se vam zdi malce kičasta, ampak ko ugotovite, koliko truda je bilo potrebnega, da ste prišli do formule, kako razmišljati in potem uporabiti samo presejane misli, si boste prikimali, da je znesek računa polit z trudom, znojem in zlatom …

Če pridete do točke, ko v samoti, v gojzarjih in z nahrbtnikom na ramah, med smrekami in borovci, na poteh, označenih z rdeče belimi krogci, ne s prometnimi znaki, na zraku, ki prezrači dušo, potem morate s sabo vzeti človeka, od katerega lahko pričakujete podporo. Nikar ne vabite takih, ki vam bodo s hitrejšim tempom dokazali, kakšen slabič ste, ker ne morete priti na Kriško v manj kot eni uri. Tak človek vam bo izpraznil še tisti edini predal, ki ste ga odprli, ko ste ga povabili, da bi vam ga pomagal napolniti in zapreti. In zapomnite si, da so nasveti namenjeni norcem, pametni sami tako zelo potrebujejo nasvete, da jih raje ne delijo. Moj prijatelj je poln življenjskih izkušenj, ki jih človek dobi tam nekje do osemdesetega leta, bi rekel. Da, to je tista doba, v kateri si pa končno moraš priznati, da se boš zdaj začel laže učiti, ker si predelal zadnjo osmino življenjskih izkušenj. Mislim, da je tako razmišljal Boris Pahor, ampak nisem prepričan.

Potem so najini gojzarji prestopili prag koče in v notranjosti se je vonj planinskega čaja mešal z sušečimi se majicami na peči, v kotu je televizija kazala smučarske skoke in najin pogovor je izgubljal intenzivnost. Pričakovani nasvet sem vnesel na svoj trdi disk in zopet moral priznati, da se sam take rešitve ne bi mogel domisliti. Potem je sledil stavek, ki me je spomnil, da sem pameten, ker nisem zaležan kavčar. Prednost športne rekreacije je v tem, da ob pravilni uporabi dobiš dva produkta: prvi je razgibano telo in drugi so razgibani možgani. Torej: naša intelektualna sila, ki ne prakticira samo razgibavanja malih sivih celic in srca, nikoli ne spravi prek sto petdeset udarcev na minuto, ne filtrira odpadnih misli, zato pridejo do napol verodostojnih ugotovitev ...

Mislim, da bi včeraj, na pustni torek, moral biti oblečen v filter … Samo ne vem, če bi kdo razumel mojo masko?