Težave z vremenom se stopnjujejo

"Vreme letošnjo zimo kaže vso paleto spremenljivosti. Pretopla ter zelena december in januar, potem pa mrzel februar, ampak vse še v mejah sprejemljivosti, vsaj v Sloveniji," o letošnji muhasti zimi pri nas in v soseščini pravi Lučka Kajfež Bogataj.

Kranj - V zadnjih tednih zelo mrzla zima, v soseščini tudi ekstremne snežne padavine. Nekateri napovedujejo, da bo Slovenijo letos prizadela tudi suša. Ali znova doživljamo ekstremne vremenske razmere ali je vse povsem običajno, smo vprašali prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj, predstojnico katedre za meteorologijo na Biotehniški fakulteti in sodobitnico Nobelove nagrade za mir.

»V Dalmaciji in Italiji, kjer gre za ekstremne zimske dogodke, ki smo jim priča morda le enkrat na petdeset let ali še manj pogosto, lahko govorimo o ekstremih. A če gledamo širše, je na primer v ZDA ekstremno mila zima s temperaturami, kot bi že bili sredi pomladi,« pojasnjuje profesorica. Ustaljeni vremenski vzorci se spreminjajo, težave z vremenom stopnjujejo. Zlasti tam, kjer so ljudje manj pripravljeni, slabše obveščeni in povsem neorganizirani. To zimo smo videli, da se s pravočasnimi obvestili lahko izognemo žrtvam in omilimo škode.

Ozračje se segreva

Številni podatki kažejo, da se ozračje nedvoumno segreva: leto 2010 je bilo globalno najtoplejše v zadnjih dveh stoletjih, lani smo na Kredarici in v vseh Alpah imeli najtoplejše leto in še bi lahko naštevali. »Ogrevanje ozračja spreminja splošno kroženje zraka okrog Zemlje, lego meje med toplim in hladnim zrakom ter splošne vetrove ali z drugo besedo spreminja ustaljene vremenske vzorce, ki smo jih vajeni. To lahko pomeni, da je na enem koncu sveta bistveno topleje, kot smo bili navajeni desetletja, drugje pa dobimo dolgotrajno sušo ali pa obilne padavine, tudi sneg,« pojasnjuje sogovornica. Podnebne spremembe bodo zato imele lokalno veliko obrazov, ki si jih do sedaj nismo znali predstavljati. Med drugim tudi to, da bo en vremenski tip (mraz, sneg, dež, suša, …) vztrajal več tednov in se ne menjal, kot je običajno pri nas, na tri, štiri dni.

Lučka Kajfež Bogataj sicer pravi, da vsakega vremenskega ekstrema ni mogoče pripisati podnebnim spremembam, je pa verjetnost ekstremnih pojavov danes večja kot pred desetletji. Izjemnih temperatur, do minus 30 ali 40 stopinj Celzija, sogovornica ne napoveduje, niti močnejše burje, kot jo poznamo sedaj, ne, zagotovo pa se je podaljšal čas burje in nizkih temperatur. »Zadnji tedni so nas naučili, da smo navkljub napredku še vedno vremensko ranljivi. Imamo srečo, da pri nas delujejo pravočasne meteorološke napovedi in opozorila,« pravi agrometeorologinja.

Že eno leto v suši

Slovenija se že eno leto otepa s sušo, čeprav tega ne opazimo. Lani je padlo najmanj padavin v zadnjih petdesetih letih. Zelo suha je bila jesen, tudi dve tretjini zime. Reke imajo nizke vodostaje. »Vzrokov je več, med glavnimi pa nekoliko spremenjena pogostnost pojavljanja in lege sredozemskega ciklona, ki je od nekdaj skrbel, da je bila Slovenija bogata z vodo. Ta se zdaj pojavlja redkeje in se pogosto giblje južneje od nas. Tako so pogostejše zelene zime, bolj sušne pomladi in poletja,« na vprašanje o suhem letu 2012 pravi profesorica Lučka Kajfež Bogataj. Jeseni so sicer pogosto preveč mokre, kar je verjetno del spreminjanja podnebja. Dolgoročni trendi kažejo, da imajo težave s premalo vode tudi na Balkanu in še kje v srednji Evropi.