Zakaj v maskah?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 17. februar 2012 / 06:00

Pust je stara reč, to vemo. A zakaj pustujemo še danes? Je to le spoštovanje in dejavno negovanje tradicije? Ali pa se maskiramo in našemimo tudi zaradi aktualnih razlogov?

»Maskiranci našega časa, v bolj ali manj starih preoblekah, so le igralci neke zgodovine in 'živo' predstavljajo vse tiste maske in pustne like, ki so že stvar muzejskega zgodovinskega spomina. Vendar se v sodobnem pustovanju ljudje preoblačijo tudi in predvsem zaradi zakrivanja obraza in siceršnje svoje vsakdanje pojavnosti, torej spreminjajo svojo identiteto, ki jim tako dopušča sporočanje vsega tistega, česar sicer ne morejo, ne smejo ali nočejo izreči brez mask. Prav zato je pustni čas najbolj zgoščeno obdobje specifične družbene kritičnosti, ki je tudi sicer, vendar v popolnoma drugih oblikah in vsebinah navzoča vse leto. Njena povezanost z zabavo ni pustna posebnost, saj se čez leto zvrsti cela vrsta javnih zabavnih prireditev, kjer se humorno izraža družbena kritika.«

Gornji navedek je iz knjige Slovenija praznuje, v kateri dr. Janez Bogataj, prvak slovenskih etnologov, ugotavlja, zakaj se še danes maskiramo. »In tako, kot je v davni preteklosti pustno norenje in predvsem maskiranje omogočalo vsakemu, da je bil kritičen do bližnjega in širšega okolja, da je skrit pod masko povedal vse tisto, česar sicer ne bi smel, se tudi dandanes nadaljuje ta temeljna značilnost pustnega časa. Pustna maska omogoča vsakemu posamezniku, da z ustrezno preobleko izrazi svoje želje. Mnogi mladi ljudje prav z masko pokažejo npr. na poklic, ki bi ga želeli opravljati. Zato je pustno maskiranje in celotno dogajanje v tem času odsev želja, idealov posameznikov, njihovih pogledov na svet ipd.« In tako bodo tudi letos mnogi pustovalci skriti pod masko razgaljali in »kritizirali« naše tegobe in tiste med nami, ki so zanje najbolj odgovorni. Pustnih »kritik« bosta gotovo deležni tudi nova vlada in njen predsednik, vendar jih prav zaradi pustnega in zamaskiranega značaja teh kritik(ov) ne bodo jemali resno. Tisti, ki s(m)o h takšni kritični analizi poklicani sicer, zlasti komentatorji med novinarji, bodo najbrž najprej spoštovali pravilo, da se s kritiko počaka sto dni. Potem pa jo je treba izrekati, čeprav brez mask, kar je lahko za kritike tudi nevarno. Sicer pa je predsednik vlade sam napovedal, da se bo moralo v dveh letih pokazati, ali ta ekipa res vodi to državo in družbo iz krize. Če ne bo tako, to ne bo le poraz vladne ekipe in njenega prvega moža, ampak bo slabo za vse nas. Pred pustom 2012 torej smemo brez maske izreči željo, da bi vladi uspelo, kar si je zastavila za glavno nalogo - najti izhod iz krize.

Zdaj pa (vsaj do bližnjega posta) pustimo politiko in se posvetimo pustu. Kako je s temi rečmi na Gorenjskem, tudi Gorenjci še kaj pustujemo? Tudi odgovor na to vprašanje najdemo v knjigi profesorja Bogataja. V obširnem pregledu organiziranih pustnih dogodkov po slovenskih deželah omenja med gorenjskimi štiri: karneval na Viru pri Domžalah (Pustni striček), obujen od leta 1990; pustno povorko, ki jo v Šenčurju pri Kranju od 1989 prireja Pustno društvo Godlarji; pustovanje s sprevodom v Radovljici, obujeno 1996; pa Tekmovanje v maskah za trofejo Svinjska glava, ki ga od 1966 prirejata Turistično društvo Golica in Sekcija Svinjska glava. Tudi v teh dogodkih, ki so na novo obujeni v zadnjih desetletjih, se mešata pustno veselje in zamaskirana kritika. In ne nazadnje: zakaj si ne bi malo pustnega norenja in maskiranja privoščili tudi kot posamezniki ali skupaj s prijatelji? Si upate v prihodnjih dneh biti tudi malo šemasti?