Zgodbe muzejskih predmetov: Bobi in fancovti za pusta

Besedilo: Mag. Tatjana Dolžan Eržen
Kategorija: GG Plus / petek, 17. februar 2012 / 06:00

Šemljenje, maškaranje, kot pravimo Gorenjci, je etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev razložil kot duhovno dediščino čaščenja prednikov ali duhov narave, ki vladajo letnim časom in dajejo rodovitnost. Na Gorenjskem so takšne maske vsepovsod znani parkeljni in bohinjski otepovci, ki nastopajo decembra. Uveljavilo pa se je pustno šemljenje, ki so ga začeli gojiti v renesansi pred petsto in več leti v mestih, ko so začeli ceniti mesene užitke. Pravzaprav so ga povzeli po starih Rimljanih skupaj s sprevodi bolj ali manj fantazijsko maskiranih moških in žensk. V gorenjskih mestih in nekaterih vaseh so organizirali bahave pustne sprevode na okrašenih vozeh. Stalna lika sta bila star dedec in baba, ponekod pa kar poročni sprevod z mladim in starim parom. V zadnjih desetletjih pa so pustni sprevodi namenjeni zlasti otrokom. Edini gorenjski pustni karneval, ki ga organizirajo Godlarji v Šenčurju, je star dobrih dvajset let.

Pust je tudi čas mastnih ust - obilne dobre hrane, svinjskega mesa, potice z ocvirki in sladkega ocvrtega peciva, ki mu pravimo bobi ali fancovti. Gospodinje so takšne manjše količine testa zamesile v lesenih nečkah ali pa v lončenih skledah. V muzejski etnološki zbirki hranimo več takšnih lepo okrašenih skled. Visoke so do 20 centimetrov, imajo premer okrog 40 centimetrov in en ročaj. Ker so bile težke, so jih piskrovezci zvezali z žico. Ustje in dno imajo okrašeno z vijugastim, za lončarje iz okolice Komende značilnim ornamentom. Gospodinje so testo v njih mesile ročno, a ne gnetle kot testo za kruh, ampak stepale - klofale. Vzhajane bobe so ocvrle v svinjski masti v trinožnih posodah, ki so jih postavile v žerjavico na ognjišču.

V pustnih dneh so se meščani zbirali na plesih v maskah, kmečki ljudje pa so plesali, da bo repa prihodnje leto debela. Niko Kuret navaja, da so po Gorenjskem s posebnim veseljem zažigali pusta. Naložili so velik kres in so skakali okoli njega in čezenj ter vrteli drogove z gorečim vrhom. Marsikje so tudi vlekli ploh, če v predpustu ni bilo nobene poroke. Vlečenje ploha izpeljejo ponekod še danes, v Lomu nad Tržičem kot turistično prireditev.