Nisem vedel, da je ček lažen

Francoz, ki je na Gorenjsko banko prikorakal s ponarejenim čekom za petsto milijonov evrov, na sodišču zatrjuje, da so mednarodni vlagatelji želeli sodelovati z Adrio Airways.

Kranj - »Ničesar takega nisem storil, da bi me lahko obtoževali, in ne razumem, zakaj sem sploh na sodišču. V treh mesecih pripora ni nihče izgubil denarja, ne država ne banka. Če bi vedel, da ček ni pristen, ga seveda ne bi poskušal unovčiti,« je v ponedeljek v veliki razpravni dvorani Okrožnega sodišča v Kranju sodni tolmač simultano prevedel zagovor 69-letnega Francoza Jeana Claudea Daniela Pedebosqa. Tožilstvo mu očita storitev kaznivega dejanja ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev, ker naj bi 11. oktobra lani na Gorenjski banki v Kranju poskušal unovčiti ponarejen ček angleške Barkley's Bank za petsto milijonov evrov. Policisti so ga prijeli 19. novembra lani v Ljubljani, za očitano dejanje pa mu grozi od enega do osmih let zapora.

»Na banki sem izrecno prosil, naj ček preverijo, in šele ko ga bodo unovčili, naj opravijo nakazilo,« je pojasnil upokojenec, ki po lastnih besedah prejema 1500 evrov pokojnine na mesec. Pri predaji čeka so bili z njim na banki še štirje moški, med njimi tudi direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije v Ljubljani Aljaf Bakhtyar, ki je bil pooblaščen za uporabo bančnega računa, je še navedel obtoženi, nato pa začel okrožni sodnici Marjeti Dvornik razlagati zgodbo o mednarodnih finančnih povezavah.

»Ček se je nanašal na družbo Salena, ki se ukvarja z vzpostavitvijo novih letalskih linij. Do sedaj v Sloveniji ni imela aktivnosti, vendar pa se je skušala povezati z Adrio Airways, ki je iskala vlagatelje. Poudarjam, da gre za povsem realen finančni dosje z realno finančno konstrukcijo, ki bo sedaj zaradi vsega, kar se mi je zgodilo, verjetno realiziran kje drugje, ne v Sloveniji,« je dejal Pedebosq in poudaril, da je bil sam le posrednik, ki bi v tem polmilijardnem poslu zaslužil zelo majhen odstotek. »Šlo je za investicije v nepremične, v letalsko opremo, vse pa zato, da bi vzpostavili direktno linijo med Luksemburgom in Kinšaso v Kongu. Gre za velikanske investicije v nabavo letal in druge opreme,« je sodni tolmač nekoliko zmedeno prevajal Francozovo, najbrž še bolj konfuzno pripoved. »Leta 2009 smo dobili dovoljenje ministrstva za zračno plovbo v Luksemburgu, dobili smo tudi potrditev luksemburškega ministrstva za finance, da lahko nadaljujemo s temi dejavnostmi. Dovoljenje smo dobili, da odkupimo nekdanjo državno podjetje, ki se je ukvarjalo z letalskimi prevozi. Leta 2010 sem bil tudi osebno v Kinšasi, kjer sem se skupaj s predstavniki družbe Salena srečal s tamkajšnjim ministrom za promet,« je hitel pripovedovati Francoz in na vprašanje sodnice, kakšno mesto ima v tej mednarodni zgodbi Slovenija, odgovoril, da so potrebovali banko, ki se ukvarja s kreditiranjem oziroma upravljanjem podjetij, Aljaf Bakhtyar kot solastnik Salene pa je predlagal Gorenjsko banko. »Od Gorenjske banke, katere stranka sem, sem pričakoval, da mi bo dala nasvete in morebitna opozorila, ne pa da me je prijavila policiji,« je razočaran.

»Saj ni prepovedano prenašati sredstev s čekom,« je odgovoril na vprašanje, zakaj niso za prenos tako velikega zneska namesto bančnega čeka raje uporabili negotovinsko nakazilo. »V preteklosti sem sodeloval že vsaj pri petnajstih podobnih transakcijah velikega zneska denarja in doslej nismo imeli nobenih težav,« je pojasnjeval Francoz in priznal, da so tokrat prvič poskusili s čekom. Pedebosq je zavrnil tudi navedbe tožilstva, da je bil zaradi podobnih bančnih aktivnosti že obsojen, prav tako zanika, da bi imel bančne račune na Tahitiju, v Alžiriji in na Mauriciusu.