Rešitev je lahko nepravdni postopek

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 13. februar 2012 / 06:00

Pri dedovanju se lahko zgodi, da postanete eden od številnih lastnikov zemljišča, na katerem pa potlej brez soglasja vseh lastnikov ni mogoče ničesar storiti. Če dogovor med solastniki ni mogoč, je rešitev nepravdni postopek; vseeno pa sodišča spodbujajo poravnavo.

Kranj – V dednih postopkih prihaja tudi do primerov, ko dediči postanejo solastniki istega zemljišča. Takšen razplet dedovanja solastnikom praktično onemogoča upravljanje deleža in razpolaganje z njim, saj ta ni fiksno določen, zato za vsak poseg na zemljišču potrebujejo soglasje drugih solastnikov. To je posebej problematično pri kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, kjer so posegi brez soglasij onemogočeni celo pri sanitarnih posegih, ki so potrebni zaradi lubadarja, snegolomov in podobnega. Soglasij vseh solastnikov pogosto ni mogoče dobiti, saj so nekateri razseljeni po svetu, so sprti med seboj ali se ne poznajo, saj je do delitve prišlo že v prejšnjih postopkih dedovanja.

Zakonodaja solastnikom ponuja več možnosti za rešitev problema, med njimi je odkup deležev drugih lastnikov ali soglasna razdelitev zemljišča. V primeru, da se solastniki za delitev ne morejo dogovoriti, o tem lahko v nepravdnem postopku odloči sodišče. Kot smo izvedeli na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Po besedah Saša Vöröša z ministrstva način delitve stvari solastniki določijo sporazumno na podlagi pogodbe o razdelitvi solastnine; če pa se ne morejo sporazumeti, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku. Tako solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina. Kot ob tem pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje, zakon kot edino omejitev v nepravdnem postopku določa neprimeren čas. Neprimeren čas v tem primeru predstavlja pravni standard, katerega vsebina je odvisna od okoliščin; njihov obstoj pa za solastnika pomeni, da bi ob delitvi utrpel škodo, nesorazmerne stroške ali nesorazmerne neugodnosti. Tovrsten ugovor zadrži odločitev sodišča za največ tri leta.

Če soglasja ni, se sodišče lahko odloči za sodno prodajo, ki pa je spet odvisna od več dejavnikov, predvsem od tega, ali je stvar v naravi sploh možno razdeliti oziroma ali se ji z delitvijo bistveno zniža vrednost. Na ministrstvu ob tem pojasnjujejo, da spremembe zakonodaje, ki bi v primeru dolgotrajnih nesoglasij med dediči namesto delitve v naravi predvidele takojšnjo sodno prodajo, za zdaj niso predvidene.

S podatkom, kolikšno število nepravdnih postopkov trenutno poteka, na vrhovnem sodišču ne razpolagajo, poudarjajo pa, da sodišča tudi v teh postopkih stranke spodbujajo k poravnavi, saj se medosebna razmerja izključno s pravnimi sredstvi pogosto ne morejo rešiti, vendar strank k temu ne morejo prisiliti. Sodni stroški nepravdne delitve se močno razlikujejo od primera do primera in so odvisni od vrednosti premoženja, števila dedičev, števila izvedencev in izvedenskih mnenj.