Ples, poezija in priznanja

Gena in Samanta sta se odločila za svojo plesno skupino, Jani je postal ambasador varnosti, Franceta pa smo v Kranju na kulturni praznik počastili tako, kot se za velikega pesnika spodobi.

Sredi januarja sta se v kranjskem klubu Extrem oglasila dva kar znana slovenska obraza – koreograf pa tudi pevec Gena Zanelli ter Samanta Škrjanec, za katero smo prvič slišali v Slovenskem top modelu. Oba poznamo predvsem zaradi njunega konstantnega pojavljanja v domačih medijih. Predvsem v rumenem tisku. Združila sta moči in tudi v Kranju organizirala casting oziroma avdicijo, ker sta se odločila, da oblikujeta skupino kreativnih plesalcev, ki bo nastopala s kabaretnimi in show-točkami s posebnimi efekti. Izmed tridesetih prispelih na kasting sta se na koncu odločila za Sabino Daci, razmišljata pa o tem, da bi skupino sestavljalo od sedem do deset deklet. Seveda nas je zanimalo, kako je prišlo do sodelovanja, saj so se takoj pojavila ugibanja, ali sta Gena in Samanta par ali poslovna partnerja.

»Midva sva začela sodelovati, ko sem Geno najela za naš projekt Zvezde strežejo. Takrat je izrazil željo, da bi želel še sodelovati z nami, saj je bil zadovoljen z našo organizacijo na dogodku. Kasneje smo začeli prevzemati celoten program lokalov, in ker so nekateri klubi izrazili željo, da bi vključili tudi plesne točke, sem morala poiskati koreografa. Odločila sem se za Geno, ker mislim, da do sedaj še ni dobil prave priložnosti,« pravi Samanta.

Od plesa pa k Janezom in Francetom. Vulkanizerja Janija Žemljo iz Žirovnice je namreč doletela čast, da je postal novi Goodyearov ambasador varnosti. Med drugim je z odsevnimi brezrokavniki opremil vse šole in vrtce v okolici Žirovnice in tudi Radovljice, za otroke je pripravil razne prometne delavnice in otroški poligon; gostil je druge ambasadorje varnosti, ki jih najdemo tudi v medijskih vrstah: Alenko Godec, Andreja Jereba, Braneta Kuzmiča, Nino Jerančič, še najbolj pa otroci vedo, da če Janija na delovnem mestu obiščejo oblečeni v varnostni brezrokavnik, jih pri njem čaka sladka nagrada.

V središču Kranja pa so nam na kulturni praznik skušali pričarati nostalgijo po Prešernovih časih. Po mestu smo se lahko sprehodili v kostumih iz devetnajstega stoletja ali zgolj opazovali tiste, ki so bili oblečeni vanje. Največ zanimanja je bilo za fotografiranje s Francetom Prešernom in njegovo Julijo, prav tako ni manjkalo tistih, ki so se želeli po mestu in okolici zapeljati s kočijami. V Kranjski hiši se je bilo mogoče prepustiti spretnim rokam frizerk, ki so oblikovale frizure, ki so jih ženske nosile pred skoraj dvema stoletjema, prav tako je bilo v gostilnah možno pokušati stare slovenske jedi. Nikakor ni manjkalo plesa in glasbe, na široko pa so se odprla vrata kulturnih hramov.