Tiho in temno bi bilo brez kulture

Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada na predvečer slovenskega kulturnega praznika je minila v znamenju nagrajencev, a hkrati tudi protesta proti ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo.

Prešernovi nagradi sta prejela pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj za življenjsko delo in bogat literarni opus in oblikovalec Matjaž Vipotnik za življenjski opus na področju grafičnega oblikovanja. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli: režiser Ivica Buljan za režijo več gledaliških predstav, med drugim tudi Lovske scene iz spodnje Bavarske v Prešernovem gledališču v Kranju, trobentač Franc Kosem za glasbeno ustvarjanje v zadnjih dveh letih, dirigent Stojan Kuret za dirigentske dosežke na področju zborovske glasbe v zadnjih dveh letih, igralec in kantavtor Iztok Mlakar za igralske kreacije in interpretacije lastnih avtorskih pesmi, pisatelj Andrej E. Skubic za roman Koliko si moja? in arhitektka Maruša Zorec s sodelavcema arhitektko Mašo Živec in absolventom arhitekture Žigo Ravnikarjem za projekt Ureditev grajske pristave v Ormožu.

Za uvod v letošnjo slovesnost v Cankarjevem domu so sicer poskrbeli kulturniki, kulturne in nevladne organizacije, združene v Koordinacijski odbor Kulture Slovenije (KOKS), ki so pred dogodkom pripravili protestno zborovanje proti spremembam zakona o vladi, ki so ga pred nedavnim sprejeli v državnem zboru in po katerem je samostojno ministrstvo za kulturo ukinjeno. Kljub nekaterim napovedim o bojkotu slovesne podelitve, se je ta tik pred začetkom v parterju prijetno napolnila, tako s predstavniki stare in nove politične oblasti kot drugimi povabljenimi na dogodek. Nekoliko več praznine je bilo predvsem na prvem in drugem balkonu. Dogodki v povezavi z ministrstvom za kulturo so deloma zaznamovali tudi podelitev z naslovom Kultura? Ja, prosim!, ki jo je režiral Matjaž Pograjc, voditeljica pa je bila Blažka Müller Pograjc. Na odru smo spremljali preplet brane besede, plesa in glasbe, v programu pa so deloma sodelovali tudi nagrajenci sami. Že v uvodnem nagovoru je aplavz večera, v katerem pa niso sodelovali predstavniki prihajajoče oblasti, prejel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny, ki je poudaril, da se čuti dolžnega, da z govorniškega odra tistega večera izreče besedo, ki jo terja sedanji trenutek slovenske kulture. »To je beseda odločnega ugovora zoper politično voljo in pamet, ki sta kulturi in z njo umetnosti z več kot zgovorno uradniško potezo odvzeli status samostojnih družbenih subjektov in soustvarjalnih sestavin slovenske nacionalne istovetnosti in mladi državi že po pičlih dvajsetih letih samostojnosti spodnesli simbolni temelj in smiselno podstat, na kateri je bila ustanovljena,« je med drugim povedal Skrušny in nagovor zaključil z verzi iz Prešernovega Sonetnega venca … Minuli sreče so in slave časi, ker vredne dela niso jih budile, umolknili so pesmi sladki glasi …, ter jih označil za preroške za današnji čas.

V nadaljevanju so sledile predstavitve posameznih nagrajencev bodisi z videom, v večini primerov pa »v živo«, tako je Franc Kosem zaigral z Ansamblom Festine pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh, Stojan Kuret je dirigiral pevcem Vokalne akademije Ljubljana, ki so bili razporejeni po prvem balkonu Gallusove dvorane. Z duhovito prispodobo »kaj je dobrega naredil v življenju« se je v pristnem dialektu izkazal tudi Iztok Mlakar. Voditeljica je z vsakim od nagrajencev poklepetala, kar doslej na podelitvah tudi ni bil običaj, a je tokrat delovalo prijetno in zanimivo. Simbolna pa je bila tudi minuta popolne tišine in ugasnjenih luči v dvorani – tako tiho in temno bi namreč bilo brez kulture.

Prešernovi nagrajenci so že predstavljeni v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, 15. februarja ob 18. uri pa bodo se bodo na »shodu muz na kranjskem Parnasi« nagrajenci predstavili tudi na srečanju v avli Mestne občine Kranj v pogovoru z Živo Rogelj.