Dnevi protestov

Ta teden smo slavili slovenski kulturni praznik, kulturniki tudi s kancem grenkobe, ker v novi vladi ne bo samostojnega kulturnega ministrstva. Vlado naj bi sicer dobili po današnjem izrednem zasedanju državnega zbora.

Preden pa se bodo poslanci lotili imenovanja novih ministrov, bodo odločali o tem, ali naj gremo državljani na referendum o družinskem zakoniku. Njegovi pobudniki, Civilna iniciativa za družine in pravice otrok, so namreč prejšnji petek v državni zbor vložili vseh zbranih 42.089 podpisov zoper zakonik. Vložitev v parlament so pospremili z majhno slovesnostjo, v kateri so v zrak spustili goloba in ob tem recitirali pesem Toneta Pavčka. Zoper to dejanje je protestirala Pavčkova hči, dramska igralka Saša Pavček, češ da gre za politično zlorabo očetove poezije. Pobudniki referenduma so se nato opravičili. Referendum pa bi radi bodisi na dan nadomestnih volitev za župane 11. marca, bodisi simbolno na materinski dan dva tedna pozneje.

Konec minulega tedna je bil politično še posebej intenziven. Mandatar za sestavo desete slovenske vlade Janez Janša je predstavil svojo ministrsko ekipo. V dvanajsterici je ena sama ženska, Ljudmila Novak, sicer pa je v vlado Janša pritegnil predsednike štirih koalicijskih strank, peti, Gregor Virant, pa je predsednik državnega zbora.

Protesti zoper omejevanje svobode na spletu

V soboto, ko je zima natrosila nekaj snega in zapoznelo zagrizla z nizkimi temperaturami, so v Ljubljani in Mariboru potekali protesti. Nekaj tisoč ljudi je protestiralo zoper trgovinski sporazum ACTA, ki naj bi omejil izmenjavo in pretok intelektualnega potenciala na svetovnem spletu. Hekerji iz skupine Anonymous, ki podpira tudi oktobrsko gibanje 15o proti svetovnemu kapitalizmu, je zagrozila z blokado spletnih strani vlade in bank. V soboto je namero vsaj za Novo Ljubljansko banko tudi uresničila in za več ur onesposobila njene spletne strani. Že to soboto, 11. februarja, naj bi zoper ACTO demonstrirala vsa Evropa: proteste napovedujejo v 23 evropskih državah. Ta mednarodni trgovinski sporazum bi morali po podpisu (podpisalo ga je 22 držav, med njimi Slovenija) ratificirati evropski in nacionalni parlamenti, a ogorčeno gibanje, ki je uperjeno tudi proti nepreglednemu postopku sprejemanja tega dokumenta, kaže, da bodo s tem velike težave.

Protestov pa kar noče biti konec. V pričakovanju slovenskega kulturnega praznika so jih že na slovesnosti v Spodnji Slivni pri Vačah, ki velja za geometrijsko središče Slovenije, napovedali kulturniki. Tam so po besedah režiserja in igralca Borisa Kobala »prižgali svečo v spomin na preminulo kulturno ministrstvo«, ki je k temu dodal, da bi bilo treba razglasiti kulturni molk.

Kulturni boj za kulturno ministrstvo

Ne, kulturniki niso molčali. Stanovske, nevladne in druge organizacije ustvarjalcev v kulturni so ustanovile Koordinacijski odbor kulture Slovenije (KOKS), ki je na predvečer Prešernovega praznika in tik pred uradno državno proslavo s podelitvijo Prešernovih nagrad pripravilo protestno zborovanje. Na noto Kultura? Da, prosim, je bil uglašen tudi scenarij proslave v Cankarjevem domu, na kateri pa je ravno zaradi protesta veliko stolov ostalo praznih. V svojem govoru je zoper ukrep nove vlade protestiral predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny, sledil je bučen aplavz (brez aplavza predstavnikov koalicije) in nato minuta molka. Ostre besede zaradi ukinitve samostojnega kulturnega ministrstva so bile izrečene tudi opoldne pred Prešernovim spomenikom, kjer je proteste pripravil sindikat kulturnikov Glosa.

Dan pred praznikom pa so matični parlamentarni odbori že »zaslišali« prvo šesterico morebitnih prihodnjih ministrov. Nastopil je tudi Žiga Turk, ki bo vodil »superministrstvo« za izobraževanje, znanost, kulturno in šport. Ukinitev kulturnega ministrstva po njegovem ne pomeni ukinitve kulture. Tiste, ki tako razmišljajo, je napotil k branju koalicijske pogodbe, v kateri piše, da se bodo partnerji zavzemali za priznanje njenega posebnega družbenega pomena.

Obtožbe niso dokazane

Ta teden pa nam je prinesel še nekaj presenečenj: evropski urad za boj proti goljufijam Olaf ni našel dokazov o nepravilnostih, na podlagi katerih bi lahko uvedli disciplinski ali kazenski postopek proti zdaj že nekdanjemu evropskemu poslancu Zoranu Thalerju. Thalerja bodo sedaj preiskovali še domači pravosodni organi. Drugo presenečenje je drugi del filma Resnica o Patrii, v katerem je finski novinar Berglund predstavil glavnega informatorja v tej aferi. Resnica o Patrii obtožuje Janeza Janšo, da je v poslu z oklepniki med finsko Patrio in slovenskim obrambnim ministrstvom prejel podkupnino. Medtem v Sloveniji in Avstriji tečeta sodna procesa zoper vpletene v zadevo Patria. Janša pa je Berglunda tožil in decembra lani je okrožno sodišče v Ljubljani presodilo, da mora iz svoje oddaje umakniti navedbe, da je oseba, v Patriinih dokumentih omenjena kot J, Janez Janša. Sodba še ni pravnomočna. In še eno presenečenje: skrbi, da bo Mercator prešel v hrvaško lastništvo, ni več. Agrokor je namreč umaknil ponudbo za nakup »najboljšega soseda«.