Katarza onkraj nostalgije

V škofjeloški Rdeči ostrigi je gostoval legendarni glasbenik iz Tuzle Damir Avdić, ki nosi vzdevek Bosanski psiho.

Predstavil je novo ploščo z naslovom Mein Kapital, s katero nadaljuje svojo brezkompromisno kritiko novodobne družbe, potopljene v potrošniški, globalistični kapitalizem nepoštenosti in krutih razrednih razlik.

Poleg pesmi iz novega, njegovega četrtega samostojnega albuma, niso manjkali niti starejši komadi, s celotnim koncertom pa je Avdić - kot vedno na nastopih v živo - šokiral občinstvo, nepripravljeno na tolikšen odmerek intenzivnosti glasbenikovih izpovednih sporočil, podkrepljenimi s telesno izraznostjo, domala psihopatskimi pogledi ter glasnimi distorzičnimi kitarskimi rifi, ki so rezali v ušesa. Balkanski prostor je prežet z brutalno in temačno bližnjo vojno preteklostjo, medtem ko nam sedanjost ponuja bore malo upanja. Vsega tega se Avdić dobro zaveda v svojih trpkih, osebnih besedilih, vendar pa se navidez brezizhodnemu stanju noče predati, temveč vztraja v pozi nekonformističnega poeta, ki deluje tukaj in zdaj. Po njegovem mnenju mora sodobna mladina izoblikovati svoj lasten življenjski svet, namesto da se vdaja nostalgičnim iluzijam preteklosti, za katero nekateri zmotno trdijo, da je bila boljša.

Damir Avdić, ki se poleg glasbe že vrsto let ukvarja tudi s pisanjem, pesništvom ter igranjem, je dokaz, da za kakovostno glasbo, ki želi predramiti poslušalstvo iz apatije, ne potrebujemo napihnjene visoke produkcije, koncertov stadionskih dimenzij in umetno ustvarjenih ikon, namenjenih samim sebi. Potrebno je mnogo manj, pravzaprav zadostuje že dvoje: udaren glas pevca, ki ima kaj povedati, in kitara, ki ga podpira. Brez lažne nostalgije.