Narod stoji in obstane s kulturo

Slovenci se bomo danes, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, v Cankarjevem domu vnovič poklonili odličnikom slovenske kulture in umetnosti, dvema Prešernovima nagrajencema in šestim nagrajencem Prešernovega sklada.

Kranj - Vsakoletni Prešernov dan, običajno pa vsaj teden do dva intenzivnega praznovanja slovenske kulture, bo z vsemi številnimi kulturnimi in umetniškimi dogodki ter prireditvami, ki so se že in se še bodo zvrstili v teh dneh, v ne prav prijetnih časih za kulturo. Gospodarska in finančna kriza doma in v svetu nikakor nista najbolj ugodni podlagi za umetniško ustvarjalnost, nasprotno, slaba materialna situacija in vse globlja socialna stiska v ljudeh poganjata povsem drugo ustvarjalnost, ustvarjalnost v preživetju.

Zategovanje pasu na vseh področjih družbenega življenja je pri tem seveda priročna in najbrž v določeni meri tudi obvezna taktika. Kot kaže, jo bo v svojem prihodnjem delovanju v velikem slogu ubirala tudi nastajajoča nova slovenska vlada, ki je za začetek, kot zatrjuje, zaradi večje učinkovitosti med seboj že spojila nekaj ministrskih resorjev. V tem združevanju je tako nedolžnost zgubila tudi kultura, ki naj bi v bodoče »sobo delila« z izobraževanjem, znanostjo in športom. Sledili so pričakovani protesti tako ustvarjalcev v kulturi in umetnikov kot običajnih državljanov, njihovih konzumentov, ki pa doslej še niso obrodili omembe vrednih sadov. Naj umetnik najprej umre in ga bomo častili šele po smrti, svarijo prvi, in da bo odslej denar šel direktno ustvarjalcem in ne za kulturno birokracijo, pojasnjujejo drugi.

A ne glede na to, katera umetnost je za koga boljša, tista, ki je nastala v krvi in znoju, ali ona druga, navdahnjena ob dobro obloženi mizi, bodo Prešernove nagrade danes zvečer zagotovo podeljene. Velika nagrada literatu in pesniku, ki ga je oblikovala slovenska povojna zgodovina, in oblikovalcu, ki je Marxa videl na kolesu. Male nagrade gredo arhitektki in sodobnemu romanopiscu, veščemu trobente in zborovskega dirigiranja, vrhunskemu gledališkemu režiserju in tistemu, ki igra, piše, poje in zase pravi, da je del komedije del arte. Z njimi bo preživela umetnost in z umetnostjo narod. Tistih tretjih se ne bo spomnil nihče več.