Stranke vladajoče koalicije so se s podpisom koalicijske pogodbe zavezale, da bodo stabilizirale javne finance, racionalizirale delovanje države in javnega sektorja, uredile plačilno nedisciplino, ustvarjale ugodno gospodarsko okolje za domače in tuje naložbe, zagotovile delovanje pravne države ... Na sliki: prvaki koalicijskih strank Gregor Virant (DLGV), Karl Erjavec (DeSUS), Janez Janša (SDS), Radovan Žerjav (SLS) in Ljudmila Novak (NSi) (Foto: Tina Dokl, T. K.)

Kaj je v koalicijski pogodbi?

Peterica strank koalicije, s katero bo v tem mandatu vladal Janez Janša, je prejšnji teden sklenila Pogodbo za Slovenijo 2012-2015. Koalicijska pogodba bo podlaga za odločitve vlade v prihodnjih letih.

Novim podjetnikom bodo na začetku omogočili čim boljše pogoje: v prvem letu davkov ne bi plačevali, po treh bodo prešli na normalno obdavčitev. Postopno bodo znižali stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov, kar bo omogočilo konkurenčne pogoje za poslovanje. Izpad dohodka bodo nadomestili z učinkovitejšo izterjavo.

Podpisniki pogodbe, prvaki strank SDS, SLS, NSi, DeSUS in DLGV, Janez Janša, Radovan Žerjav, Ljudmila Novak, Karl Erjavec in Gregor Virant, so se z njo zavezali, da bodo delovali za blaginjo Slovenije. Od leta 2013 naprej naj bi se Slovenija razvijala hitreje od povprečja EU, da bi zmanjšala brezposelnost in dvignila zaposlenost na lizbonski cilj, 70 odstotkov za delo zmožnega prebivalstva naj bi imelo delo. Stabilizirala bo javne finance, racionalizirala delovanje države in javnega sektorja, uredila plačilno nedisciplino, ustvarjala ugodno gospodarsko okolje za domače in tuje naložbe, zagotovila delovanje pravne države, poskrbela za ravnovesje med socialno državo in bolj konkurenčnim tržnim gospodarstvom. Ciljev je še cela vrsta, prav tako tudi ukrepov, s katerimi želi koalicija vse to doseči.

 

Vsebina je obsežna, zajema 70 strani, zato se osredotočimo zlasti na tiste, ki nas državljane najbolj zadevajo: davke, gospodarstvo, zaposlovanje in trg dela, pokojnine, zdravstvo … Med takojšnjimi ukrepi je na prvem mestu zmanjšanje števila ministrstev na enajst. Do konca mandata koalicijski partnerji napovedujejo, da bodo odpravili strukturni javnofinančni primanjkljaj in delež javne porabe v BDP stabilizirali pod 45 odstotkov. Ugotavljajo namreč, da ne moremo porabiti več, kot ustvarimo, takšna rešitev pa je podlaga za bolj predvidljive razmere za podjetništvo in signal javnemu sektorju, da bo v dobrem in slabem delil usodo gospodarstva. Znižati nameravajo javne izdatke, ob tem pa predvidevajo tudi znižanje davčnih obremenitev. Največje znižanje javne porabe bo doseženo v prvih dveh letih mandata. Za leto 2012 pa bo vlada pripravila rebalans proračuna, ki bo javno porabo zmanjšal za vsaj pet odstotkov.

 

 

Podpora ustvarjalnih in podjetnih

Podprli bomo ustvarjalne in zmanjšali stroške dela, napovedujejo koalicijski partnerji. Kriza je priložnost, da tisti del gospodarstva, pravijo, ki zaposluje bolj izobražene ljudi, vlaga v znanje in investira, dobi dodaten zagon. To bodo zagotovili z več mehanizmi. Med drugim bodo z uvedbo socialne kapice omejili prispevke za socialno varnost in s tem zmanjšali ceno dela bolj produktivnih in izobraženih. Višino plače, od katere bo veljala omejitev prispevkov, bodo določili na podlagi sprejemljivih finančnih učinkov. Tudi dohodninska lestvica bo spremenjena. Po sedanjem zakonu se prehod v najvišji dohodninski razred začne že pri približno povprečni plači, kar deluje nespodbudno za zaposlovanje strokovnjakov, ki dosegajo višjo dodano vrednost in prispevajo k večji storilnosti. Po novi dohodninski lestvici pa bi bili prejemki teh delavcev manj obdavčeni, gospodarstvo bo bolj konkurenčno in produktivnejše. Razmišljajo tudi o vnovični uvedbi olajšav dohodnine pri določenih vlaganjih posameznikov. Olajšave za otroke in druge vzdrževane družinske člane bi ostale najmanj na obstoječi ravni. Olajšave za raziskave in razvoj bi povečali od 40 do sto odstotkov, povečali bi tudi olajšave pri dohodku od inovacij.

 

Podprli bomo podjetne, še zagotavlja koalicijska pogodba. Za mikro podjetja in samostojne podjetnike, za katere so davčni postopki še posebej zapleteni, bodo davčne predpise poenostavili in uvedli pavšalne obdavčitve. Postopno bodo znižali stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov, kar bo omogočilo konkurenčne pogoje za poslovanje. Izpad dohodka bodo nadomestili z učinkovitejšo izterjavo. Za investicije, ki so ključnega pomena za konkurenčnost gospodarstva, bodo uvedli neomejene 40-odstotne investicijske olajšave. Novim podjetnikom bodo na začetku omogočili čim boljše pogoje: v prvem letu davkov ne bi plačevali, po treh bodo prešli na normalno obdavčitev.

 

Spremembe na trgu dela

Trg dela je še posebej občutljivo področje, kjer si želi prihodnja vlada doseči prožnost in varnost hkrati. Cilj politike zaposlovanja bo, da ima čim več ljudi plačano delo, ne glede na formalno obliko zaposlitve. To nameravajo doseči z občutno poenostavitvijo in zmanjšanjem števila pravnih oblik zaposlitve. Omogočiti želijo »mehke« prehode med različnimi oblikami zaposlitve. Delavci, ki bodo dlje časa delali za istega delodajalca, bodo lažje prehajali s fleksibilnejših oblik zaposlovanja v ugodnejše, stalne oblike delovnega razmerja. Stroške delodajalcev bi povečevali postopno, tako da ne bi imeli razloga, da bi se izogibali zaposlovanju za daljše obdobje. Pozornejši bodo do ukrepov, ki bodo spodbujali zaposlitve za nedoločen čas. Reformo dela bodo izpeljali usklajeno s spremembami na drugih področjih, denimo davčnem. V sodelovanju s socialnimi partnerji bodo oblikovali sklad za odpravnine, ki bo ljudem omogočil socialno varnost za čas, ko bodo izgubili zaposlitev. Sklad, v katerega bo prispevala tudi država, bo deloval po zavarovalniškem načelu, neizkoriščena sredstva pa bodo zaposleni lahko spremenili v pokojninsko rento.

 

Manj študentskega dela

Posebno pozornost koalicijski partnerji namenjajo zaposlovanju mladih. V zvezi s tem napovedujejo oblikovanje posebnih programov, ki bodo delodajalce spodbujali, da mlade vključujejo v delo že med šolanjem. Spodbujali bi jih tudi tako, da bi za prvo redno zaposlitev delodajalcem zmanjšali prispevke ali delno nadomestitev plač. Podobnih spodbud bi bili deležni tudi delodajalci, ki bi zaposlovali starejše delavce, ki danes niso konkurenčni na trgu dela. Odpraviti je treba tudi vzroke za velik obseg študentskega dela: povečati intenzivnost študija in omejiti možnost za navidezni vpis, po prvi stopnji bolonjskega študija odpraviti absolventski staž, zlorabe študentskega dela pa strožje nadzirati, kar bo omogočila enotna evidenca vseh študentskih del. Da bi olajšali prehod iz študentskega dela v stalnejše oblike zaposlitev, bodo uvedli tudi olajšave za prvo zaposlitev.

 

 

Temelj upokojitve bo delovna doba

Velik del prebivalstva zanima, kako bo v prihodnje urejen pokojninski sistem in kako bo s pokojninami. Velike pokojninske reforme ne napovedujejo, pokojninsko zakonodajo pa bodo prenovili na način, da bo zagotovljena dolgoročna finančna vzdržnost in primerne pokojnine, kar ob ugodnih gospodarskih razmerah pomeni raven, ki ni nižja od 60 odstotkov povprečne plače, dolgoročno pa se približuje 72 odstotkom. Sprejeli bodo ukrepe, ki bodo omejili možnost predčasnega upokojevanja z odhodom na zavod za zaposlovanje dve leti pred doseženo pokojninsko dobo. Pokojnine se bodo usklajevale z rastjo plač (60 odstotkov) in rastjo življenjskih stroškov (40 odstotkov) dvakrat na leto od 2013 dalje, saj se do konca leta 2012 zaradi interventnega zakona ne usklajujejo. Premoženje KAD je namenjeno izključno za dolgoročne potrebe pokojninske blagajne, v KAD se bo odvajalo tudi 10 odstotkov kupnine od prodaje državnega premoženja, KAD pa v pokojninsko blagajno na leto vplačuje 50 milijonov evrov za usklajevanje pokojnin. Dodajajo, da bodo pokojninsko blagajno »očistili« vseh izplačil, za katera niso plačani prispevki. Novi sistem bo temeljil na stebrnem sistemu, kar bo zagotavljalo večjo odvisnost med vplačanimi prispevki in pokojninami, hkrati pa dostojne pokojnine vsem, ki zaradi skrbi za otroke ali drugih utemeljenih okoliščin sami niso mogli dovolj privarčevati. Novi viri prispevkov bodo pritekali od vseh vrst dohodkov iz dela, še pravijo v koaliciji. V večji meri bo sistem zasnovan na individualizaciji zavarovanj in krepitvi kapitalsko pokritega dela (v drugem in tretjem stebru), sistem pa bo nudil tudi pregled vplačanih sredstev in informacije o pričakovani vrednosti pokojnin. Pravica do pokojnine bo temeljila na delovni dobi in ne na starosti, podaljševanje delovne dobe pa bo nagrajeno za oba, delodajalca in zaposlenega.

 

Manjkrat k zdravniku

Tudi v zdravstvu se bodo uveljavila načela konkurenčnosti, upravljanje zavodov bo postalo podobno upravljanju gospodarskih družb, s spremenjenim načinom financiranja bodo spodbujali najboljše klinične prakse in nagrajevali kakovost. Vzpostavili bodo namreč standarde in normative zdravniškega dela: vedelo se bo, koliko dela mora opraviti zdravnik za plačo v javni službi. Javno financirana in tržna ponudba zdravstvenih storitev bosta pregledno ločeni. Javni denar za zdravstvo bo zbiralo več blagajn. Spremenilo se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa tudi posameznikovo zavarovanje, kjer bodo stimulirali zdrav življenjski slog. Ob tem upajo na manj obiskov pri zdravniku (Slovenci gremo k zdravniku v povprečju sedemkrat na leto, Nemci denimo štirikrat), ob čemer imamo tretjino manj zdravnikov na število prebivalcev, kot je povprečje v EU.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 1. julij 2010 / 07:00

Šutna - dnevna soba Kamnika

Takšen je naslov najnovejšega projekta mladih Kamničanov, s katerim želijo predstaviti svoj pogled na oživljanje starega mestnega jedra.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / četrtek, 2. februar 2012 / 07:00

Prvinski hard rock festival v Medvodah

V soboto bo MC jedro v Medvodah gostil precej nor, poreden in s prvinskim hard rockom prežet festival Lipstikk N'Leathur Festival 2012. Festival bo svoja vrata odprl ob 19. uri. Nastopili bodo

Kamnik / četrtek, 2. februar 2012 / 07:00

Plečnik v Srcu Slovenije

Kamnik - V okviru projekta Promocija turističnega območja Srca Slovenije, ki ga vodi Zavod za turizem in šport Kamnik, delno pa ga financira Evropski sklad za regionalni razvoj,...

Zanimivosti / četrtek, 2. februar 2012 / 07:00

Organizirali bodo menjavo rabljenih oblačil

Radovljica - Zmenek z drugo obleko so Ekologi brez meja poimenovali dogodek, ki ga bodo v petek, 3. februarja, med 17.30 in 20. uro pripravili v prostorih OŠ A. T. Linharta v Rad...

Kranjska Gora / četrtek, 2. februar 2012 / 07:00

Uredili bodo center vasi

Mojstrana - Krajani Mojstrane si želijo, da bi v središču kraja uredili manjši trg oziroma prostor, kjer bi se lahko srečevali. »Ker se sedaj v bližini trgovine Mercator, kjer na...

Zanimivosti / četrtek, 2. februar 2012 / 07:00

Že dvajsetič postregli z godlo

Turistično društvo Šenčur je v soboto že dvajseto leto zapored v središču Šenčurja postreglo številnim obiskovalcem s šenčursko godlo.