Praznik kolin ureja pravilnik

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Pravilnik ne določa, koliko prašičev lahko na kmetijah zakoljejo za praznik kolin, predpisuje pa način omamljanja, ravnanje z odpadki ter uporabo mesa.

Kranj - Praznik kolin se je na podeželju ohranil, a marsikatere navade, povezane z njim, so se spremenile. »Nekdaj je bil praznik kolin na kmetih velik družinski praznik, zbrala se je vsa družina in pomagat so prišli tudi sosedje. Ljudje so si za to vzeli čas in se ob delu tudi poveselili. Danes je tako le še na redkih kmetijah, večinoma je to postalo običajno kmečko opravilo, vsem se tudi mudi,« pravi Jožef Krč, Potrkanov iz Nove vasi, in pove, da sta že njegov ata in stari ata klala prašiče po vasi in okolici, da kolje oz. pomaga pri tem delu že pol stoletja, da zdaj to tradicijo nadaljuje sin Jože in da se bo tradicija bržkone še nadaljevala, saj tudi vnuk Matija kaže zanimanje za to delo. »Nekdaj so na kmetih klali čez dvesto kilogramov težke, mastne prašiče, zdaj imajo raje okoli sto petdeset kilogramov težke – takšne z malo masti in veliko mesa.« Tehnika je tudi posodobila način dela, pri klanju si danes pomagajo s traktorsko hidravliko, pri pripravi polnila za klobase z mlini na električni pogon … Najlepši del praznika kolin še naprej ostaja izdelovanje krvavic in mesenih klobas, a so se tudi pri tem navade spremenile. »Nekdaj so si vaščani ali vsaj sosedje ob prazniku kolin medsebojno izmenjevali klobase in si s tem zagotovili, da so jih lahko jedli večkrat v zimi. Odkar imajo tudi na kmetih hladilnike in zamrzovalne skrinje, te tradicije ni več. In še ena razlika je: nekdaj je bila na vsaki kmetiji tudi »dimkamra«, to je prekajevalnica za meso, klobase in budžole, zdaj jo imajo le še na redkih kmetijah.«

Marsikaj se je spremenilo tudi na formalni ravni, uradno se danes prazniku kolin reče »zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo«. Tovrstni zakol ureja poseben pravilnik, ki določa, da je zunaj registrirane klavnice poleg prašičev dovoljeno klati še ovce, koze, gojeno divjad, kunce in domačo perutnino, pri tem pa se za lastno porabo šteje poraba članov družine, ki prebivajo v gospodinjstvu, vključno z morebitno najeto delovno silo in sorodniki. Kot so povedali na veterinarski upravi, pravilnik ne omejuje števila tako zaklanih živali, predpisuje pa način omamljanja (s pištolo ali električnimi kleščami), ravnanje z odpadki in uporabo mesa. Uradni veterinarji klanja živali za lastno domačo porabo ne pregledujejo pred zakolom oz. po njem, nadzor opravijo samo v primeru prijave. Kontrolirajo pa turistične kmetije, za katere veljajo strožje zahteve: kmetije morajo biti registrirane pri veterinarski upravi, na leto lahko zakoljejo največ dvanajst glav velike živine, zakol morajo najaviti veterinarski inšpekciji, meso zaklanih živali in izdelke iz mesa pa je dovoljeno uporabiti samo za pripravo hrane gostom na turistični kmetiji.