Ponekod domovi za starejše samevajo

Največ prostih mest v domovih za upokojence je na severovzhodu Slovenije, največje pomanjkanje pa v osrednji Sloveniji, še posebej v Ljubljani.

Kranj – Navidezna slika o zasedenosti domov za starejše, ugotavljajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, je precej drugačna od realnih potreb. »Mnogi upokojenci pošljejo prošnje za sprejem v večje število domov veliko prej, kot dejansko potrebujejo namestitev. Zato samo število prošenj ne odraža dejanskih potreb na nivoju države,« je poudaril predsednik upravnega odbora skupnosti socialnih zavodov Boris Koprivnikar.

Zaradi velikih razlik v pokritosti po posameznih območjih v Sloveniji, ugotavljajo v skupnosti socialnih zavodov, se ustvarja zmotna slika o vsesplošnem velikem pomanjkanju domov, to pa še spodbuja upokojence, da oddajo prošnje za sprejem mnogo prej, kot dejansko potrebujejo storitve. Ta čas je največ prostih mest, kjer lahko stanovalce sprejmejo takoj, v domovih na severovzhodu Slovenije, največje pomanjkanje pa v osrednji Sloveniji, še posebej v Ljubljani. Tu po njihovi oceni primanjkuje okrog dva tisoč mest, posamezni domovi pa imajo tudi več kot tisoč prošenj za sprejem. »Sedanje stanje po eni strani ne ustreza starejšim, ki jim niso na voljo domovi tam, kjer jih najbolj potrebujejo, pa tudi ne izvajalcem, saj nekateri ne morejo zadostiti povpraševanju, drugi pa se soočajo s slabo zasedenostjo,« še poudarja Koprivnikar. Zato se po njegovem lahko upravičeno sprašujemo, kaj se dogaja s sistemom domskega varstva v Sloveniji. Na odstopanja med razpoložljivimi zmogljivostmi v domovih za starejše in potrebami bodo, je še dodal, opozorili tudi svet za solidarno sožitje generacij, ki deluje pod okriljem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.