Zgledovanje po drugačnosti

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Avtomobilizem / sreda, 1. februar 2012 / 06:00

Test: Audi A7 3.0 TDI Quattro

Troboja treh velikih prestižnih nemških avtomobilskih imen najbrž nikoli ne bo konec, vsaj dokler bodo vsa tri na svetovnem avtomobilskem zemljevidu. Zdaj bitka poteka že v skoraj vseh razredih in ker so tudi v ingolstadtskem Audiju tržni strategi menili, da morajo imeti v svojih vrstah limuzino s kupejevskim zadkom, je nastal A7 sportback. Pri razvoju tega avtomobila so seveda v dobršni meri izkoristili izkušnje, ki sta si jih pridobila oba tekmeca, in skušali preseči njihove slabosti.

Audi A7 sportback bi bil lahko poslovna limuzina, a je že na prvi pogled manj uniformiran kot njegov sorodnik A6. Zato je mogoče domnevati, da zna ugajati nekoliko mlajšim voznikom, seveda takšnim, ki si lahko namesto garsonjere privoščijo drag avtomobil. Kupejevski zadek ga naredi bolj športnega, pri hitrostih nad 140 kilometri na uro iz prtljažnih vrat samodejno zleze še zadnji stabilizator, hkrati tudi bolj priročen za spravilo kovčkov v prostoren, vendar ne velikanski prtljažnik.

V potniški kabini je dovolj prostora za prevoz razvajenih direktorjev, ki na vožnjo povabijo še svoje poslovne kolege ali pa družino. Kot se spodobi za germanski prestižni avtomobil, je vse, kar je namenjeno vozniku in potnikom, na svojem mestu. Merilniki so izdelani s filigransko natančnostjo, na sredini je velik zaslon, ki služi prikazovanju vseh sistemov in navigaciji, vmesnik za nastavitve je še vedno eden najbolj logičnih in kot kaže, je vse podrejeno redoljubju. Pri oblikovnih rešitvah armaturne plošče notranji arhitekti sicer niso ustvarjali izjemnih presežkov, zato je okolje prepoznavno, kar pa seveda ni nič slabega. Če se prištejejo še kakovostni materiali, je ocena notranjosti, zlasti pa voznikovega sedenja za volanom, še toliko boljša.

In potem se v tem slogu nadaljuje tudi pod motornim pokrovom. Morda se zdi, da je za kupejevsko-limuzinsko zasnovanega športnika primernejši bencinski motor, toda tudi 3,0-litrski turbodizelski šestvaljnik zelo prepričljivo opravlja vlogo vrhunskega pogonskega stroja. Motor, ki so ga uglasili na nekoliko bolj športen zvok, ima ogromno zalogo navora in se izjemno dobro ujame s samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko. Ta kombinacija je pisana na kožo voznikom, ki pričakujejo, da bo motor hitro ubogal vsak njihov ukaz s plinom in se po potrebi tudi hitro ustavil. Na trenutke se sicer zdi, da motor vseeno nima toliko energije, kot je obeta na papirju, a številke, ki jih kaže igla merilnika hitrosti, govorijo povsem drugače. Štirikolesni pogon quattro se zdi pri takšnem avtomobilu skoraj sam po sebi umeven dodatek, ne samo takrat, ko je vozna podlaga spolzka, ampak tudi zaradi občutka boljše vodljivosti.

Ker A7 sportback ni limuzina niti kombi, cilja na drugačno kategorijo kupcev, najbrž takšnih, ki tudi z avtomobilom skušajo opozoriti na svojo drugačnost. Zato ta avtomobil ne pušča mešanih občutkov.

Tehnični podatki

Mere: d. 4,969, š. 1,911, v. 1,420 m, medosje 2,914 m

Prostornina prtljažnika: 535/1390

Teža (prazno v./ dovoljena): 1745/2320 kg

Vrsta motorja: šestvaljni, turbodizelski

Gibna prostornina: 2967 ccm

Največja moč pri v/min: 180 kW/245 KM pri 4000

Največji navor pri v/min: 500 pri 1400

Najvišja hitrost: 250 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 6,3 s

Poraba goriva po EU norm.: 7,2/ 5,3/ 6,0 l/100 km

Emisija CO2 g/km: 158 (Euro V)

Maloprodajna cena: 63.840 EUR

Uvoznik: Porsche Slovenija, Ljubljana