Janez Janša že drugič postal predsednik vlade
Poslanci državnega zbora so v soboto po peturni razpravi izglasovali predsednika nove slovenske vlade. Janez Janša je dobil 51 glasov.
Ljubljana - V dogovorih pred parlamentarnim glasovanjem so mu koalicijske partnerice zagotovile 50 glasov, da bosta glasovala zanj, pa sta obljubila tudi poslanca narodnosti. Ob tej glasovalni matematiki pa je naposled umanjkal en glas in spet krožijo ugibanja, kdo je glasoval proti. Nekateri poslanci so, da bi razblinili dvome, celo pokazali glasovalne lističe. Proti Janši je glasovalo 39 poslancev. Tako je prvič v samostojni Sloveniji predsednik vlade postal nekdo, ki ni bil relativen zmagovalec parlamentarnih volitev. Zoranu Jankoviću, ki je to bil, namreč v nadaljnjih postopkih ni uspelo sestaviti koalicije, ki bi mu zagotovila zmago še v parlamentu. Janši je s koalicijo petih strank (poleg njegove SDS še SLS, NSi, Državljansko listo Gregorja Viranta in DeSUS-om) to uspelo.
Janez Janša je na sobotnem zasedanju državnega zbora v skoraj enournem uvodnem govoru spregovoril o razmerah v državi in napovedal glavne prednostne naloge novega mandata. Stanje je ocenil kot resno, ne pa izredno, naloga vlade pa je, da se čim prej loti varčevanja. Leta 2015 bodo potrebne tudi izboljšave pokojninskega sistema, velike reforme ne napoveduje. Spremembe naj bi šle v smeri, da bi si vsakdo zagotavljal pokojnino v skladu s svojim lastnim prispevkom v pokojninsko blagajno. Prve varčevalne ukrepe napoveduje v javni upravi, kjer naj bi prišlo do združevanja podobnih institucij. Glavni poudarki novega mandata so sicer v stabilizaciji javnih financ, ponovnem zagonu gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, novi premier pa meni, da mora socialna varnost ljudi temeljiti na delu in poštenem plačilu zanj.
Podrobneje bo vladni program znan ob predstavitvi nove vladne ekipe. To mora novi premier sestaviti v petnajstih dneh, formalni pogoj za vložitev liste kandidatov pa bo po besedah predsednika državnega zbora Gregorja Viranta izpolnjen že konec tedna, ko začne veljati novi zakon o vladi. Državni zbor bi o ministrih lahko glasoval že 10. februarja.
Po uvodni predstavitvi se je razvila peturna razprava, v kateri so Janši naklonjeni poslanci poudarjali, zakaj je on najboljša rešitev za Slovenijo. Njegovi nasprotniki iz vrst Jankovićeve Pozitivne Slovenije so bili kritični zlasti do predlaganih rešitev, po katerih v prihodnji vladi ne bo več samostojnega ministrstva za kulturo (to bo po določilih koalicijske pogodbe združeno z ministrstvom za šolstvo in visoko šolstvo), zahtevali pa so tudi vrnitev tožilstva pod pravosodno ministrstvo. Zaradi ukinitve samostojnega kulturnega ministrstva so kulturniki že začeli podpisovati peticije, državni svetnik Tone Peršak pa je napovedal predlog za odložilni veto, o katerem bo državni svet razpravljal jutri. Pozitivna Slovenija glede zakona o vladi napoveduje tudi ustavno presojo.
V parlamentarni razpravi smo slišali tudi nekaj gorenjskih poslancev. Branko Grims (SDS) je med drugim poudaril naklonjenost podjetništvu, ki naj v Sloveniji postane vrednota, da bomo postali primerljivi vsaj s sosednjo Avstrijo. Država za dosego tega cilja potrebuje finančno disciplino, delujoč bančni sistem, učinkovito pravno varstvo. Naklonjeno mandatarju Janezu Janši je razpravljal tudi Mihael Prevc (SLS), ki je dejal, da mu je veliko ljudi v Železnikih reklo, da ima sedanji kandidat za mandatarja večji občutek za ljudi v stiski, kar naj bi dokazal s tem, da je ob katastrofalni poplavi septembra 2007 še isti dan obiskal Železnike. Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) pa je Janezu Janši zaželela dobro vodenje vlade z besedami, da ima veliko srečo, ker v opoziciji nima SDS in Janeza Janše, temveč prijazne in pozitivne ljudi, ki se zavedajo svoje odgovornosti do države in državljanov.