Prejeli smo

Znano je, da bo referendum o družinskem zakoniku po presoji ustavnega sodišča mogoče izvesti. Redkokateri zakon je v zadnjih letih razvnel toliko strasti kot ta. Čeprav bodo 303 členi urejali številna področja, se je »skrb« večine skrčila na to, kaj bomo in česa ne bomo dovolili istospolno usmerjenim.

Nasprotujočim zakoniku je z odlični spini, dezinformacijami, posploševanjem in polresnicami prek medijev uspelo zamegliti edino pravo ''poslanstvo'' in bistvo zakonika – boljše varovanje pravic otrok.

 

Pohvale vredna je bila celostna in široka razprava, ki naj bi razjasnila zakonik in njegove člene, vendar moram na žalost v bistvu brez presenečenja v isti sapi omeniti, da se je pri nekaterih posameznikih in Organizaciji, ki odločno nasprotujejo zakoniku, nivo in vsebina razprave spustila na raven srednjeveških inkvizitorjev in globoko pod nivo osebno/človeških vrednot, vrednih stoletja, v katerem živimo.

 

Je posameznikova sreča manj pomembna od sreče t. i. večine? Je čas, v katerem živimo, res podvržen vrednotam in prepričanju temnega obdobja človeške zgodovine, kjer so učili, da je Zemlja ravna in da se Sonce vrti okoli nje?

Ne razumem namreč, kako je lahko obstaja razlog za referendum, da nekdo dobi nove pravice, medtem ko jih na ta račun nihče drug ne izgubi. Po nekaterih ocenah je v Sloveniji malo več kot 100 (sto) otrok v istospolnih družinah, ti pa nimajo pravice biti zavarovani po partnerju svojega biološkega starša, ne morejo dedovati, prejemati družinske pokojnine, preživnine ali uveljavljati drugih pravic, ki pripadajo otrokom v tradicionalnih družinah.

 

In o čem zakon govori? Dva moška ali dve ženski se niti odslej ne bosta mogla poročiti, temveč bosta lahko sklenila partnersko skupnost oziroma živela v partnerski zvezi. Obe obliki skupnosti bosta imeli enake pravice kot zakonska oziroma zunajzakonska zveza, vendar z eno zelo pomembno razliko: istospolni pari ne bodo mogli skupaj posvojiti otrok, dovoljene pa bodo tako imenovane enostranske posvojitve. To pomeni, da bo smel eden od partnerjev posvojiti biološkega sina ali hčer drugega. Brez dvoma – strah in trepet za slovensko družbo!?!

Popolnoma nezaslišano in primitivno je, da danes, ko je družba dosegla določen etični, humanistični in duhovni razvoj, nekdo trdi, da oseba, ki je partner druge osebe, ne more prevzeti skrbniških pravic in dolžnosti nad otrokom samo zato, ker je istospolno usmerjena.

 

Sprašujem se, kje je meja in kje se bo ustavilo. Bo čez nekaj let moralno sporno ali celo družbeno nezaželeno življenje v zunajzakonski skupnosti? Se mogoče v slovensko družbo vrača srednjeveški pomen besede pankrt? Spomnite se, da je bil še ne tako dolgo nazaj podan predlog, naj se dodatno obdavčijo vse samske državljanke in državljani, saj ne prispevajo k povečanju baze delovno aktivnega prebivalstva.

 

Vrata v temno in predsodkov polno klet so odprta …

 

Jasno in glasno je treba povedati, da je osnovna otrokova pravica do kakovostnih družinskih odnosov, ki so najprimernejši za otrokov razvoj, pravica do dostojnega življenja, pravica do varne in zdrave prihodnosti ter predvsem pravica do uresničevanja in izpolnjevanja otroških sanj.

 

Miha Rebolj