Boris Cavazza je bil kralj Lear, kakršnega si je bržkone zamislil tudi Shakespeare. (Foto: Mare Mutič)

Drugačen Kralj Lear

V Prešernovem gledališču smo si ogledali novo premiero, Shakespearovo tragedijo Kralj Lear v režiji Tomija Janežiča.

Četrta nova uprizoritev v gledališki sezoni je zagotovo tudi glavni letošnji projekt Prešernovega gledališča. Shakespearovo tragedijo Kralj Lear je kranjsko gledališče tokrat pripravilo v sodelovanju z Gledališčem Koper, s katerim so v preteklosti že sodelovali v predstavi Kralj Ojdip. Kljub temu da gre za gledališko klasiko, pa je v zadnjih letih eden najuspešnejših slovenskih režiserjev srednje generacije Tomi Janežič na oder postavil v mnogočem drugačno predstavo. Tokratna scena je zgolj globina gledališkega odra, z nekaj stoli in mizami, kostumi igralcev so oblačila, v katerih ti običajno pridejo na vaje … Režiser igralcu daje prednost pred zgodbo samo, zato uprizoritev poteka na dveh nivojih, ena je zgodba postaranega kralja Leara, ki se mu ponesreči delitev kraljestva, druga je nekakšen dokumentarec, kako nastaja gledališka predstava. Sočasen potek zgodbe in komunikacije med igralci, kot da so med vajo, lahko gledalca zmedeta ali pa veličini teksta dodajata novo dimenzijo. Janežiča bolj kot »končni izplen« igre, zanima umetnost igre same.

Odličen je Boris Cavazza v naslovni vlogi, njegov kralj Lear je tak, kakršnega si v zatonu svojih moči predstavljamo: ubog, zavržen, star. Sicer pa igralska ekipa na odru deluje zelo homogeno od izjemnega Gorazda Žilavca, ki je oblikoval kar pet vlog, suverenega Petra Musevskega kot norca, do Learovih hčera Vesne Jevnikar in Darje Reichman, pa Boruta Veselka, Gregorja Zorca … Tokratni Kralj Lear je vsekakor drugačna vizija gledališke klasike, o kateri bo na slovenski gledališki sceni zagotovo še slišati.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 19. oktober 2007 / 07:00

Nominator 272

Pogled čez sosedov garkel že davno ni več le etnografija naše mentalitete. Recimo, opazovati kako gre sosedi v cvet "karfjola".

Objavljeno na isti dan


Mularija / / 07:00

Otroška peresa

Moja prva operacija Rodila sem se leta 1997. Imela sem deformacijo stopal, zato so mi čez nekaj ur po rojstvu dali na nogi mavec in me odpeljali v Ljubljano. Tam so m...

Mularija / / 07:00

Mladi nastopali za starejše

V programu za otroke na devetem Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je v začetku oktobra potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani pod geslom Za strpno in socialno sožitje vseh generacij, so...

Mularija / / 07:00

Pred besniškim vrtcem dišalo po kostanju

Pred besniškim vrtcem so prejšnji teden pripravili tradicionalni Kostanov piknik. »Glavni namen je, da bi se otroci bolje spoznali med seboj in da bi njihovi starši navezali stike, saj smo z novi...

Prosti čas / / 07:00

George, Jager in Hilot

George bi bil star dvesto let, zeliščni liker se približuje polnoletnosti, različnim masažam, ki jih slovenski javnosti ponujajo, pa se je pridružila še filipinska umetnost starodavnega zdravljenja.

Avtomobilizem / / 07:00

Veliki minusi pri dostavnikih

Prodaja lahkih gospodarskih vozil je po dveh tretjinah leta globoko pod lansko.