Boris Cavazza je bil kralj Lear, kakršnega si je bržkone zamislil tudi Shakespeare. (Foto: Mare Mutič)

Drugačen Kralj Lear

V Prešernovem gledališču smo si ogledali novo premiero, Shakespearovo tragedijo Kralj Lear v režiji Tomija Janežiča.

Četrta nova uprizoritev v gledališki sezoni je zagotovo tudi glavni letošnji projekt Prešernovega gledališča. Shakespearovo tragedijo Kralj Lear je kranjsko gledališče tokrat pripravilo v sodelovanju z Gledališčem Koper, s katerim so v preteklosti že sodelovali v predstavi Kralj Ojdip. Kljub temu da gre za gledališko klasiko, pa je v zadnjih letih eden najuspešnejših slovenskih režiserjev srednje generacije Tomi Janežič na oder postavil v mnogočem drugačno predstavo. Tokratna scena je zgolj globina gledališkega odra, z nekaj stoli in mizami, kostumi igralcev so oblačila, v katerih ti običajno pridejo na vaje … Režiser igralcu daje prednost pred zgodbo samo, zato uprizoritev poteka na dveh nivojih, ena je zgodba postaranega kralja Leara, ki se mu ponesreči delitev kraljestva, druga je nekakšen dokumentarec, kako nastaja gledališka predstava. Sočasen potek zgodbe in komunikacije med igralci, kot da so med vajo, lahko gledalca zmedeta ali pa veličini teksta dodajata novo dimenzijo. Janežiča bolj kot »končni izplen« igre, zanima umetnost igre same.

Odličen je Boris Cavazza v naslovni vlogi, njegov kralj Lear je tak, kakršnega si v zatonu svojih moči predstavljamo: ubog, zavržen, star. Sicer pa igralska ekipa na odru deluje zelo homogeno od izjemnega Gorazda Žilavca, ki je oblikoval kar pet vlog, suverenega Petra Musevskega kot norca, do Learovih hčera Vesne Jevnikar in Darje Reichman, pa Boruta Veselka, Gregorja Zorca … Tokratni Kralj Lear je vsekakor drugačna vizija gledališke klasike, o kateri bo na slovenski gledališki sceni zagotovo še slišati.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sreda, 29. oktober 2014 / 11:19

»Oče« jeseniškega grba

Arhitekta Janeza Suhadolca z Jesenicami povezuje posebna zgodba iz časov osamosvajanja Slovenije in iskanja identitete Jesenic. Leta 1992 je namreč oblikoval jeseniški grb, ki je po njegovem mnenju še...

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 07:00

Požar zanetila elektrika

V Špitaliču je zgorelo gospodarsko poslopje, stanovanjsko hišo pa je gasilcem uspelo še pravočasno zaščititi.

Gospodarstvo / / 07:00

Dokapitalizacija Skimarja spet odložena

Na skupščini Skimarja so imenovali le tri nove nadzornike, med katerimi pa ni Pavla Ruparja.

Zanimivosti / / 07:00

"Strelske vaje" na Gradišču

Bašelj - Naše planine in gore obiskujejo ljudje, ki nimajo s sabo le nahrbtnika, pohodnih palic in drugih planinskih pripomočkov, ampak očitno tudi orožje. Le kdo je na Gradišču...

Tržič / / 07:00

Rupar želi spet med poslance

Nekdanji tržiški župan in poslanec državnega zbora Pavel Rupar je zadovoljen, da so ga izvolili v izvršilni odbor SDS. Napoveduje, da bo spet kandidiral za poslanca.

Kranj / / 07:00

Referendum za Tenetiše bo

"Ali ste za to, da se na območju sedanje deponije Tenetiše v skladu s predpisi EU zgradi sodoben regijski center za ravnanje z odpadki?" bo vprašanje za občane kranjske občine v nedeljo, 11. novembra.