Zlata plaketa Mirku Cudermanu

Najvišje priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, zlato plaketo za življenjsko delo, je prejel dr. Mirko Cuderman. Med dobitnicami srebrnih plaket še ena Gorenjka, Marija Ahačič Pollak.

Na sredini osrednji prireditvi sklada v Festivalni dvorani v Ljubljani so že tradicionalno podelili vsakoletna priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igor Teršar je imel tokrat čast podeliti zlato plaketo za življenjsko delo, pet srebrnih plaket za dosežke na področju ljubiteljske kulture in zlati znak za dosežke na področju literature. Zlato plaketo za življenjsko delo na področju zborovske glasbe je tako prejel dr. Mirko Cuderman, nosilci srebrnih plaket pa so: Marjan Bevk za uspešno kulturno udejstvovanje doma in v zamejstvu, Hanzi Weiss za razvijanje kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu, Marija Ahačič Pollak za ustvarjalno in uspešno razvijanje vokalne glasbe zunaj matične domovine, Daliborka Podboj za ustvarjalno in pedagoško delo na področju sodobnega plesa in Josip Zupan za organizacijsko in pedagoško delo na področju kulturnih dejavnosti. Poleg tega je zlati znak JSKD je prejela Nataša Kramberger za izjemne dosežke na področju literarne dejavnosti.

Dr. Mirko Cuderman se je rodil pred enainosemdesetimi leti v Tupaličah pri Preddvoru. V petdesetih letih aktivnega delovanja na področju ljubiteljske in kasneje poklicne zborovske glasbe je dal slovenski glasbeni poustvarjalnosti neizbrisen pečat. Izjemni so njegovo znanje, glasbeni spomin, energija in muzikalnost, kar ga uvršča v vrh evropskih zborovodij. Njegovo delo se razteza na tri področja: poustvarjalno, organizacijsko in muzikološko. V stotinah koncertov, ki jih je zasnoval tako programsko kot umetniško, je na slovenske koncertne odre postavil največja dela domače in svetovne vokalne ter vokalno-instrumentalne glasbene zakladnice. V programih, ki jih je pripravljal dr. Mirko Cuderman, srečamo vrsto prvih izvedb v Ljubljani in prvih izvedb nasploh. »Njegova brezkompromisna zavezanost najvišjim umetniškim standardom je pripeljala do izjemnih poustvaritev, ki so navdihovale mnoge druge poustvarjalce. Njegov prispevek na področju zborovske ter vokalno-instrumentalne glasbe je enkraten in neponovljiv,« so med drugim zapisali k njegovi nagradi. Mirko Cuderman je vodil najvidnejše slovenske zbore, nekatere je tudi ustanovil: Zbor ljubljanskih bogoslovcev, Zbor ljubljanske stolnice, Consortium musicum, Komorni zbor RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Slovenski oktet … V zgodovino se je zapisal s svojim izjemnim opusom in bo ostal trajno zapisan kot najpomembnejši poustvarjalec slovenske zborovske glasbe na prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje.

Marija Ahačič Pollak, ki izhaja iz glasbene družine iz Tržiča, je svoje glasbeno znanje, veselje do slovenske pesmi in kulture prenesla preko meja slovenske domovine v Kanado, kjer je bila dolga leta izjemna promotorka slovenske kulturne in glasbene tradicije. Med drugim se je uveljavila kot ustanoviteljica in odgovorna urednica radijske oddaje Glas kanadskih Slovencev pod okriljem Vseslovenskega kulturnega odbora v Torontu. Vodila ga je sedem let. V tem času je za vodenje oddaje usposobila več mladih, danes pa pri oddaji občasno še vedno sodeluje kot urednica. Pri Tržiškem muzeju je leta 2005 izšel njen knjižni prvenec z naslovom Nitke življenja, kroniko njene družine, Martinčkovih iz Tržiča. Napisala pa je tudi knjigo o Jožetu Kastelicu, mecenu in podporniku Slovencev v Torontu. V Kanadi je ustanovila tudi dekliško vokalno skupino Plamen, s katero je slovensko pesem širila tako v izseljenstvu kot doma. Na prelomu tisočletja je bila s svojo skupino izbrana med 126 skupin, ki so nastopile v kanadskem parlamentu za tamkajšnje poslance in diplomate.

Pod okriljem JSKD sicer redno deluje več kot 4.500 kulturnih društev in skupin, ki imajo skoraj 100 tisoč članov. V kulturno ljubiteljstvo spada še 1.800 otroških in mladinskih ustvarjalnih skupin z več kot 45 tisoč mladimi ustvarjalci. Številke nedvomno govorijo o veliki potrebi in želji prebivalstva po umetniškem izražanju in preiskovanju globin duha. Ne le v času krize in poudarjenega individualizma, tudi sicer je lahko ljubiteljska kultura priložnost za neko pozitivno perspektivo, za dvig samopodobe in ne nazadnje za vzpostavljanje skupnostnih vezi. Kulturna društva so marsikje ena ali celo edina priložnost za združevanje ljudi na kreativni osnovi. Sklad je s svojimi 59 izpostavami, ki delujejo v vseh občinah Slovenije, eden glavnih spodbujevalcev kulturnega udejstvovanja, izobraževanja, socialnega vključevanja, vseživljenjska učenja in skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije.