Fantje z vasi (Foto: arhiv ansambla)

Fantje z vasi igrajo in pojejo prijateljem

Ansambel Fantje z vasi iz Bašlja pri Preddvoru na Gorenjskem deluje neprekinjeno že polnih sedemnajst let.

V teh letih so člani ansambla videli kar nekaj sveta - od Avstrije, Italije, do Nemčije, pred tremi leti pa so se odpravili celo na Kitajsko. Do danes so izdali dve zgoščenki za domače poslušalce, Veselje na Gorenjskem in Med gorenjskimi hribi, ter zgoščenko Polkafest in Oberkrain za nemško govoreče območje. Pred kratkim pa je luč sveta ugledala še njihova četrta zgoščenka, z naslovom Prijateljem. Na njej najdete osemnajst avtorskih skladb in tudi dva videospota. Besedila skladb pripovedujejo zgodbe o Zaplati, kmečkem prazniku v Bašlju, opisujejo zaljubljenega Gorenjca, Struško dolino, lovske prigode in podobno.

 

Spregovorili smo nekaj besed z Edom Snedcem iz Bašlja, ki je tudi vodja ansambla. Dobro se znajde tako za klaviaturami kot za mikrofonom. Ansambel pa sestavljajo še harmonikar Štefan Pokorn s Trstenika nad Kranjem, ki je pri ansamblu od leta 1997; pevka Katarina Ramač iz Strug na Dolenjskem in Simon Kozjek, ki v ansamblu igra bariton, kontrabas in bas kitaro, in prihaja iz Dvora pri Polhovem Gradcu – skupaj pa tvorita 'negorenjski' del Fantov z vasi; kitarist Kristian Nagllic pa je Kranjčan, pravzaprav iz Čirč, in že od malih nog živi za glasbo.

 

Člani ansambla pravijo, da kljub končanemu projektu ne počivajo, Edo pa doda, da jih lahko vidite in slišite tudi na različnih televizijskih in radijskih postajah, saj trenutno predstavljajo njihovo novo zgoščenko.

 

Če se prav spominjam, ste bili na začetku trio, sedaj vas je pet v ansamblu. Imate tudi pevko, pa še vedno ste Fantje z vasi. Kako da ste se odločili, da boste postali kvintet?

»Ansambel Fantje z vasi je začel z delovanjem leta 1995 kot trio s pevcem, ja. Po sedmih letih pa smo se odločili, da pevsko plat razširimo in smo razpisali avdicijo za pevko ali še enega pevca. Takrat se je najbolje na avdiciji izkazala še ne osemnajstletna Katarina in tako je z nami sedaj že deset let. Nikoli pa nismo razmišljali o kvintetu kot takem, tako da smo v bistvu kar trio s pevcema.«

 

V svoji glasbeni karieri ste izdali tudi zgoščeno za nemško govoreče območje. Nastopate veliko v tujini?

»Za nemško govoreče območje smo izdali ploščo predvsem zaradi zahtev tamkajšnjih poslušalcev. Veliko smo igrali po Avstriji, Nemčiji, Italiji in takratni izdaji nemške plošče je botrovalo tudi drugo mesto na prestižnem festivalu Alpen Grand Prix v Italiji. Tja se je prijavilo 84 ansamblov iz raznih dežel. V ožji izbor je prišlo le dvanajst ansamblov, med njimi pa tudi mi s skladbo Polka po gorenjsko. Pa tudi, ko smo nastopali v tujini, smo peli v nemškem jeziku, kar ni bilo vedno najlažje. Sedaj v tujini ne nastopamo več pogosto, ker imajo člani ansambla družine in majhne otroke, medtem ko tujina zahteva ogromno časa. Nastopamo pa zato toliko več po domačih odrih, kjer je pa tudi prijetno.«

 

Kako pa je z obiskovanjem festivalov pri vas?

»Na festivale smo se svoje čase kar veliko prijavljali, verjetno pa bomo še šli na kakšnega. Znašli smo se tudi med finalisti in se tako nekajkrat izkazali na Števerjanskem festivalu, na festivalih Graška gora poje in igra, Šentjanž na Koroškem in na najstarejšem Ptujskem festivalu. Na predizboru za Ptujski festival smo v Preddvoru prejeli celo nagrado za najbolj všečen ansambel. Menim, da smo kot domačini poslušalce prepričali še s skladbo Zaplata, ki res lepo opisuje zgodbo o planini Zaplata in Hudičevem borštu. Vera Šolinc je moje videnje in misli o tej lepi planini lepo opisala in nastalo je krasno besedilo.«

 

Koliko časa pa je nastajala nova zgoščenka?

»Okoli štiri leta. Snemali smo v Sodražici pri Tadeju Miheliču, sinu Franca Miheliča in po nasvetih obeh dveh prekaljenih glasbenih mačkov izdali kvalitetno ploščo.«

 

Kaj vam je ljubše: polke ali valčki? Morda vas včasih zanese tudi v bolj zabavno smer, na porokah zaigrate tudi kakšno dalmatinsko?

»Vseeno nam je, ali je polka ali valček, važno je, da jo odigramo in odpojemo s srcem in občutkom. Skladba dobi lep zven in težo le na ta način. Na naših 'špilih' igramo tudi zabavno, pa slovensko in dalmatinsko glasbo, ki ji poslušalci še posebej radi prisluhnejo in nanjo tudi zaplešejo. Na zasebnih zabavah glasbeni repertoar prilagodimo, ko pa igramo na kakšni poroki ali praznovanju abrahama, pa seveda brez iger in skečev ne gre. Posebej za te priložnosti pa imamo v ansamblu še šestega, skritega člana, Marjana Nagliča s Trstenika, ki odlično stresa šale in vam abrahama približa na bolj neklasičen način.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. marec 2009 / 07:00

Znani prvi rezultati ocenjevanja

Janez Gregorc iz Podbrezij je na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij prejel najvišje možno število točk za jabolčni sok, Miha Golob z Brezij nad Kamnikom pa za konzervirano rdečo peso.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 10. januar 2024 / 15:37

Magična narava 2022

Bled – V sredo, 10. januarja, bodo ob 19. uri v Infocentru Triglavska roža Bled odprli razstavo najboljših naravoslovnih fotografij mednarodnega natečaja Magična narava 2022. Na že šesti natečaj na...

Kamnik / sreda, 10. januar 2024 / 15:34

Šola letos, okolica v prihodnjih letih

Okolico Osnovne šole Frana Albrehta s športnimi površinami bodo v Kamniku najverjetneje urejali v prihodnjih dveh letih.

Gospodarstvo / sreda, 10. januar 2024 / 15:34

Opozorili na številne težave

Zadružniki so na regijskih posvetih opozorili na številne težave v kmetijstvu.

Kronika / sreda, 10. januar 2024 / 15:33

Na Krvavcu trčila smučarja

Cerklje – Na smučišču Krvavec je v nedeljo popoldne prišlo do trčenja med smučarjema. Po ugotovitvah kranjskih policistov je 46-letni smučar, državljan Poljske, pri zavoju trčil v drugega smučarja,...

GG Plus / sreda, 10. januar 2024 / 15:31

Johanova mladost

Raziskovanje družinskih korenin je danes marsikomu v veliko veselje. Nekateri najdejo prednike celo v 15. stoletju ali še prej. Andraž nima te sreče. Tega, od kod je prišel ded Johan, kdo...