Kdaj bodo v Železnikih mirno spali?

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Železniki / / 06:00

Z državnim prostorskim načrtom, ki je v Železnikih do 9. februarja v javni razpravi, naj bi v prihodnjih letih uredili vodno infrastrukturo, ki bi prebivalcem v prihodnjih desetletjih zagotavljala poplavno varnost.

Železniki - Državni prostorski načrt za Železnike sicer pripravljajo že od leta 2003, odkar pa je leta 2007 Železnike razdejala katastrofalna poplava, je postal »visoka prioriteta«, je na četrtkovi predstavitvi načrtov za poplavno varnost dejala Marjeta Rejc Saje z ministrstva za okolje in prostor. Skupina strokovnjakov tega ministrstva je skupaj s projektanti na javni obravnavi, ki je del javne razgrnitve državnega prostorskega načrta, v dvorani na Češnjici nanizala načrte, ki naj bi jih uresničili do leta 2016. Čeprav je bilo v štirih letih od poplave v Železnikih za poplavno varnost storjenega že precej, prebivalci ob večjem deževju ne morejo mirno spati, je dejal nekdanji župan Mihael Prevc, ki je pri pripravi državnega prostorskega načrta sodeloval vse od začetka. Železnikarji so nestrpno pričakovali ukrepe, ki bi jim za več desetletij zagotavljali poplavno varnost, in sedaj le dočakali državni prostorski načrt, s katerim se ureja dvoje: poleg poplavne varnosti tudi obvozna cesta mimo starega dela Železnikov. Za oboje bo država potrebovala okoli trideset milijonov evrov, od tega 21 milijonov za ukrepe poplavne varnosti in osem milijonov za cesto, ki je po besedah Gregorja Ficka, direktorja Direkcije RS za ceste, sekundarni del projekta. Zgolj z domačimi viri tega zalogaja ne bodo zmogli, smo slišali na predstavitvi, država bo zato kandidirala za evropske. Nanje lahko računa, če bo s postopki sprejetja državnega prostorskega načrta gotova do letošnjega poletja.

Javna razgrnitev v Železnikih, na obeh ministrstvih in tudi na spletni strani bo trajala do 9. februarja, dotlej lahko ljudje vlagajo pripombe. Okoljsko in prometno ministrstvo se bosta do njih opredelili v dveh mesecih, nato mora načrt sprejeti vlada. Če bo na voljo denar in če bodo dovolj hitro reševali pravno-premoženjske zadeve z lastniki, se prihodnje leto lahko začne projektirati ureditev skozi Železnike in začnejo lahko izvajati dela od Dermotovega do Dolenčeva jezu, ki jih štejejo kot prednostna, v letih 2013 in 2014 naj bi tudi cesto, ki sedaj poteka skozi stari del Železnikov, premestili bolj proti reki Sori, leta 2016 pa zgradili pregrado pod Sušo, ki bo zadrževala stoletne vode pred Železniki.

Od Alplesa do zadrževalnika pod Sušo

Načrt za ureditev poplavne varnosti v Železnikih zajema ureditev Sore od jezu pri Alplesu do zadrževalnika pod Sušo pred Zalim Logom. Strugo Sore bodo poglobili, odstranili Dermotov jez, ki ni dovolj pretočen, zato poplavno nevaren, dvesto metrov višje pa bodo zgradili novega. V strugi Sore bodo zaradi poglobitve prestavili tudi kanalizacijo. Največji poseg, ki pri prebivalcih povzroča tudi največ skrbi, pa bo gradnja dvajset metrov visokega zadrževalnika pod Sušo, dolgega 80 metrov, v katerega bo vgrajenega štirideset tisoč kubičnih metrov materiala. Ob običajnih razmerah bi voda tekla normalno, v primeru stoletnih voda pa jo bo pregrada zadržala, voda pa se bo razlila po zemljiščih za njo. Ko bi voda z njih odtekla, bi naplavine odstranili, lastniki zemljišč pa bi bili poleg sanacije deležni tudi odškodnin, so na vprašanje Janeza Habjana iz Zalega Loga odgovorili pripravljalci državnega prostorskega načrta. Zatrdili so tudi, da je odveč skrb, da bi bil v primeru velikih povodnji zaradi zadrževalnika poplavljen tudi Zali Log, češ da je pregrada meter nižja od najnižje stavbe v strnjenem naselju Zali log. Predmet državnega prostorskega načrta je tudi prestavitev ceste Podrošt–Češnjica, ki poteka tesno med hišami starega dela Železnikov. Šest hiš bo treba porušiti, trem stavbam spremeniti namembnost.

Začetek prihodnje leto?

V Železnikih si želijo, da bi se ukrepi iz državnega načrta čim prej začeli uresničevati, o njem pa imajo tudi vprašanja in pomisleke. Največ jih je izrekla Marija Konjar, po lastnih besedah edina, ki v Železnikih nasprotuje državnemu prostorskemu načrtu. Označuje ga namreč kot nedopusten poseg v naravo in kulturno dediščino in dvomi, da bo obvaroval Železnike pred stoletnimi vodami. Nesmiselna se ji zdi tudi prestavitev ceste skozi mesto, češ da gre pravzaprav za tranzitno cesto, namenjeno prometu proti Tolminu in ne za potrebe Železnikov. Skrbi jo tudi, da bo treba ob cesti podreti več stavb, kot je predvideno v državnem načrtu, češ da se bo ob gradnji ugotovilo, da niso temeljene. Po njenem mnenju je za predlagani prostorski načrt izbrana najmanj posrečena varianta (kot smo slišali, so izbirali med tremi za ureditev vodotoka in štirimi za cesto, glede lokacije zadrževalnika pa poleg sedaj predlaganega pod Sušo razmišljali tudi o Jesenovcu), poleg tega pa bi morali načrtovalci razmišljati tudi o gospodarskem izkoriščanju vode, češ da je v preteklosti na vodnem bogastvu temeljil razvoj Železnikov. Na slednje so razlagalci dokumentov odvrnili, da bo vodo še naprej lahko izkoriščal Alples, z zgraditvijo novega jezu namesto Dermotovega pa bo tudi Mlinščica usposobljena za energetsko rabo.