"Šteje le tisto, kar vložimo v svoje delo"
Iz ozadja: Sandi Čimžar, trener v SK Triglav: "Življenje na vasi nam je otrokom prineslo obilo radosti. Na bližnjih strminah smo gradili male snežne skakalnice, kjer smo se po zaletišču poganjali kot Marjan Pečar, Janez Polda, Peter Štefančič, Marjan Mesec."
Tu se je začela tudi športna pot Sandija Čimžarja, legendarnega trenerja v SK Triglav Kranj. Vsa 70. leta je večino prostega časa preživel na treningih in tekmovanjih. Kljub temu da ni bilo kakih odmevnih športnih rezultatov, se je z velikim veseljem udeleževal treningov. K temu ga je vleklo druženje s prijatelji in želja po napredku v tehniki smučarskega skoka. Po svojem zadnjem skoku prve dni novega leta 1980, ki se je končal s padcem, se je odločil postati trener v svojem matičnem klubu SK Kranj. Ob tem delu se je izobraževal na Fakulteti za šport in uspešno opravil tudi izpit za trenerja smučarskih skokov in nordijsko kombinacijo A PRO.
»V osemnajstih letih neprekinjenega dela v trenerski vlogi sem vodil mladinske in pionirske kategorije v klubu ter šest let deloval kot trener mladinske reprezentance v smučarskih skokih. Moji varovanci so me vedno znova presenečali s svojimi dosežki na domačih in mednarodnih tekmovanjih: posamični in ekipni naslovi na državnih prvenstvih za pionirje in mladince, Janez Štirn drugo mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu 1984, ekipa (Kropar, Petek, Kopač, Janus) drugo mesto MSP 1989, Damjan Fras tretje mesto na MSP 1991, ekipa (Rihtar, Vrhovnik, Lang, Žonta) zlata medalja MSP 1997. Poleg naštetih uspehov sem se veselil tudi rezultatov varovancev, ki sem jih ob prestopu v višjo kategorijo predal v roke novim trenerjem (Matjaž Zupan, Franci Petek, Samo Gostiša, Sašo Komovec, Robert Kranjec,…),« pravi Sandi.
Po končani sezoni 1997/98 se je začel učiti novih veščin in spretnosti na področju masaž in tehnik za lajšanje in odpravljanje bolečin. Poleg dela v centrih za zdravje je tesno sodeloval s smučarji skakalci v različnih vlogah: maser, svetovalec. Po petih letih dela na področju komplementarne medicine znova deluje kot trener mladih skakalcev in kombinatorcev, kjer s pridom dodatno uporablja izkušnje dela v centrih za zdravje. »Na prelomnici tisočletja sem bil prvič član ekipe na novoletni turneji. Moja vloga je bila poskrbeti za dobro fizično počutje skakalcev. Z njimi sem bil po osemnajstih letih trenerskega dela v novi vlogi, v vlogi maserja. Spomini na trenerska leta so bili še zelo živi in občasno tudi moteči za moje novo delo s tekmovalci. Ideje, kako jim pomagati v smislu izboljšanja tehnike skoka, so mi stalno rojile po glavi. Veliko potrpljenja sem potreboval, da se nisem vmešaval v trenersko delo. Živ spomin na mojo krstno in edino novoletno turnejo me veže na dogodek med tekmovanjem v Innsbrucku. Pod umetnim zaletiščem sem srečal takratnega direktorja švicarske smučarske zveze Seppa Zenderja. Bila sva stara znanca še iz osemdesetih let, ko sva bila trenerja mladinskih reprezentanc. Prijetno srečanje je zaznamoval njegov odgovor na moje tarnanje, da sem sedaj »samo« maser. Govoril mi je o tem, kako pomembna je vloga vsakega posameznika v moštvu, ne glede na to, kaj mu je zaupano. Spoznavam resnico tega, kar mi je takrat odgovoril prijatelj. Za velikimi uspehi športnikov je v ozadju mnoštvo ljudi, ki so skozi čas njegovega zorenja igrali različne vloge. Vsaka je na svoj način prispevala k temu, da ljudje s ponosom zrejo nanje, ko le-ti dosežejo vrhunske rezultate in se z medaljami z najvišjih svetovnih tekmovanj vračajo v svoje rodne kraje. Malokdo se spomni na vso trnovo pot športnika in na ljudi, ki so kot puzle sestavljali sliko, ki jo v zadnjem prizoru vidimo na odru za zmagovalce.
»Danes v mojih očeh ni več bolj ali manj pomembnih vlog. Šteje le tisto, kar vložimo v svoje delo, ne glede na vlogo, ki jo igramo na odru življenja,« pravi Sandi Čimžar, po mnenju staršev mladih skakalcev človek iz ozadja, ki ima ogromen prispevek v razvoju njihovih otrok v najbolj občutljivih letih.