Strupene snovi v mleku

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 24. januar 2012 / 06:00

V mleku z blejskega posestva so odkrili rakotvorni aflatoksin. V kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce lastno krivdo izključujejo.

Bled – Veterinarska uprava je v četrtek popoldne sporočila, da je eden od gorenjskih zbiralcev mleka, ki prodaja mleko v Italijo, 13. januarja obvestil Območni urad Kranj, da je v mleku našel aflatoksin. Zbiralec je zaradi tega prenehal oddajati mleko za javno potrošnjo in hkrati začel preiskovati vzorce mleka, s katerimi bi ugotovili, katero kmetijsko gospodarstvo je onesnažilo mleko. Rezultati analiz z dne 16. januarja so pokazali, da sporno mleko izvira z blejske farme, ki sodi pod okrilje Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce. Veterinarska inšpekcija je še isti dan na farmi vzela vzorce vseh sestavin krmnega obroka za molznice, ki so pokazali, da je bila vsebnost aflatoksina presežena v vzorcu koruznega šrota, ki ga farma dobiva iz mešalnice krmil v Ajdovščini. Takoj je opravila pregled tudi v mešalnici in pri tem ugotovila, da je isto serijo spornega koruznega šrota dobila še farma iz Vodic. Tudi za to farmo je odredila začasno prepoved oddajanja mleka v javno potrošnjo. Ker je bilo mleko teh krav prek Ljubljanskih mlekarn oddano v javno potrošnjo, je veterinarska uprava v četrtek zaradi zaščite zdravja potrošnikov uvedla nadzor tudi v mlekarni, kjer je bilo odvzetih devet vzorcev mleka in mlečnih izdelkov. Po analizah, ki jih je izvedel Nacionalni veterinarski inštitut, je bilo osem vzorcev negativnih, analize devetega pa v petek še niso končali, ker so za to morali uporabiti drugo tehnologijo. Ljubljanske mlekarne so začasno zadržano mleko in mlečne izdelke sprostile v prodajo, razen enega, ki je še v analizi.

Kot je povedala Mojca Papler, vodja Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce, je na blejskem posestvu 287 krav. Dnevno namolzejo od 4500 do pet tisoč litrov mleka, ki ga zdaj vozijo na neškodljivo uničenje v Koto. Škodo še ocenjujejo, odvisna pa bo predvsem od tega, kdaj bo mleko spet primerno za prodajo. Lastno krivdo za povečano vrednost aflatoksinov v mleku izključujejo. Kot so zapisali v izjavi za javnost, na podlagi analiz vzorcev krme, dodatnih krmil in vitaminskih dodatkov ugotavljajo, da je izvor aflatoksina v krmilih (koruzni šrot). Poklicali smo tudi v podjetje za proizvodnjo krmil Vajet v Ajdovščini, kjer nam je direktor Evgen Kosmač povedal, da so koruzni šrot iste serije isti dan dobavili tako blejski kot vodiški farmi, vendar se rezultati analiz močno razlikujejo: medtem ko so bili za vodiško farmo negativni, so bili za blejsko pozitivni, dovoljena vsebnost aflatoksina pa je bila pri tem močno presežena. Več bo znano, ko bodo končane analize vzorcev več kot tisoč ton koruze, ki je, kot je zatrdil Kosmač, izključno slovenskega izvora.

Aflatoksine izloča plesen

Kot pojasnjujejo na veterinarski upravi, so mikotoksini strupeni (toksični) produkti plesni, ki so škodljivi za živali in ljudi. Trave, detelje in zelena žita se med rastjo lahko okužijo s t. i. poljskimi plesnimi, pri tem pa je okužba običajno močnejša ob deževnem vremenu, v sušnih obdobjih in v drugih stresnih razmerah. V neugodnih razmerah skladiščenja (povečana vlaga in temperatura) se okužba s plesnimi lahko še močno poveča. Plesen, s katero je okužena krma, izloča aflatoksine. Do tvorbe aflatoksinov lahko pride že med rastjo na polju, največ pa jih praviloma nastane po spravilu krme v neustreznih razmerah skladiščenja. Najpogosteje jih ugotavljajo v arašidih, bombažnem semenu in oljnih tropinah, med žiti pa največkrat v koruzi. Aflatoksini, med katerimi je toskin B1 najbolj strupen in razširjen v krmi za živali, preidejo iz krme prek živali tudi v živila živalskega izvora. Po novejših raziskavah se pri kravah z visoko mlečnostjo z zelo intenzivno presnovo preko mleka izloči kar šest odstotkov zaužitega toksina. Pri pasterizaciji oz. predelavi mleka se ne uniči, največ ga ugotavljajo v mleku v prahu, sirih in hrani za dojenčke.

In kakšen je učinek aflatoksina na zdravje ljudi? Kot pojasnjujejo v veterinarski upravi, se aflatoksin B1, ki ga živali zaužijejo s kontaminirano krmo, v jetrih pretvori v aflatoksin M1, ta pa ima pri ljudeh hepatotoksičen, genotoksičen in kancerogen učinek. Mednarodna agencija za raziskavo raka je 1993. leta z raziskavo potrdila, da sta oba aflatoksina, tako B1 kot M1, kancerogena oz. rakotvorna.