Svetnica s svojo goro

Junska gora / Hemmaberg (834 m) - Spokojna vzpetina tik nad podjunsko ravnino, ki je bila naseljena že v 5. stoletju našega štetja. Vrh krasita cerkev svete Eme oz. Heme, kot ji rečejo na Koroškem, in arheološki park.

Naš tokratni izlet bo resnično kratek. Obiskali bomo Junsko goro, ki jo poznamo tudi kot goro svete Heme, saj je na njenem temenu cerkev, ki nosi njeno ime. Sveta Ema oz. Hema je izhajala iz rodbine Breško-Selških grofov, rodila se je okoli leta 973. Ko ji je leta 1016 umrl mož Viljem II., mejni grof Savinjske marke, kasneje pa še oba sinova, je v Krki na Koroškem ustanovila samostan benediktink in dala zgraditi mogočno stolnico. Papež Honorij IV. jo je leta 1287 razglasil za blaženo, Pij XI. pa leta 1938 za svetnico. Hema je zavetnica Krške škofije s sedežem v Celovcu in avstrijske zvezne dežele Koroške. Za pomoč se ji priporočajo nosečnice, je pa tudi zavetnica za zdravje oči.

Preko Jezerskega vrha se zapeljemo skozi Železno Kaplo/BadEisenkappel in Žitaro vas/Sittersdorf do Podjune. V središču Podjune je na mogočnem drevesu smerokaz za dobre pol ure dolg vzpon na Junsko goro. Kako je s potjo trenutno, ne vem, a pred dobrimi štirinajstimi dnevi je bil del poti zaradi padajočega kamenja zaprt, tako da sem se tudi sama zapeljala do Globasnice/Globasnitz. Na začetku vasi nas smerokaz usmeri ostro desno, kjer nas asfaltirana cesta pripelje tik pod vrh Junske gore ali Gore svete Eme, kjer je urejeno parkirišče. S parkirišča se po makadamski poti vzpnemo na vrh, kar nam vzame približno 10 minut.

Na Junski gori je bilo v antičnem času naselje s kompleksom več zgodnjekrščanskih cerkva, katerih ostanki so danes restavrirani. Urejen je arheološki park, ki nas popelje daleč nazaj v zgodovino. Junska gora je bila pomembno cerkveno upravno središče. Sama naselbina je bila opuščena konec 6. stoletja. Leta 1978 so začeli z načrtnimi arheološkimi izkopavanji, ki so dala presenetljive dokaze. Odkritih je bilo petnajst poslopij; pet cerkva, krstilnica, cisterni za vodo in prenočišče za romarje.

Cerkev svete Heme in sv. Doroteje na vrhu datira v 15. stoletje. Zgrajena je bila na temeljih manjše, starejše cerkve. Konec 17. stoletja je bila cerkev zaradi številnih romarjev podaljšana. V glavnem oltarju je slika obeh zavetnic: sv. Eme, ki drži v rokah model krške stolnice in deli revežem denar, in sv. Doroteje, mučenke, ki jo častijo kot zavetnico nevest in cvetličarjev.

Vrh Junske gore krasi zaščitena stoletna lipa, simbol slovenstva.

Ko si ogledamo arheološki park in cerkev, ter naužijemo čudovitega razgleda na Peco in Podjuno, sestopimo proti zahodu do jame svete Rozalije. Pri vhodu je vodni izvir, čigar voda naj bi bila zdravilna za oči. Priteče po dveh lesenih žlebovih; vsak za eno oko. V jami je tudi kapelica svete Rozalije s kipom iz leta 1669.

Izlet je kratek, zelo, zato naj bo le ena od točk na potepanju po slovenskem delu avstrijske Koroške.