"Pucko"

V Sloveniji je precejšnje zanimanje medijev in javnosti pritegnila skupna preiskava avstrijskih in ameriških oblasti proti slovenskemu paru Karner, ki je iz Avstrije v ZDA prodajal nedovoljene anabolike. Substance so v Avstriji prepovedane šele nekaj let, našo javnost pa preseneča odločenost ameriških oblasti, da zahtevajo in dosežejo izročitev obeh, da bi jima sodili v ZDA. V zvezi s premoženjem osumljenih v Sloveniji se je pojavilo tudi ime pokojnega D. S., ki je, če sem prav razumel, kar sam prišel na Kanal A pojasnjevat (ne)vpletenost v sporno dejavnost. Pri tem je v kamero prizadeto povedal, da ga mama kliče večkrat na dan in sprašuje, kaj in kako. "Mamo imam pa rad, zato mi ni vseeno ...," je čustveno pojasnil.

O mrtvih le dobro. Odziv novinarskega ceha, ki je pokojnega (potem ko si je v nastalih razmerah sodil sam) vzel javno v bran, je bil pretiran in enostranski. Kot da drugi, ki so žrtve političnega linča, nimajo svojcev? Še toliko bolj, ker so mnogi ob ponavljanju navedb nekaterih poslancev kar tekmovali v objavljanju špekulacij o potrebnih in iskanih dodatnih glasovih za izvolitev Zorana Jankovića. Ta je sam nepremišljeno izustil oceno, da ima na svoji strani potrebnih 48 glasov. Dogodki na glasovanju v Državnem zboru so pokazali, da ni imel glasov, in je pogorel. A iskanje »Pucka« in njegova vsesplošna osebna in politična diskreditacija sta se širila brez osnovnega ali vsaj minimalnega spoštovanja gospoda Cirila Pucka. Ne, Pucka so hote uporabljali kot sinonim za nekakšen politični virus, pisali so ga z malo začetnico, uporabljali so ga kot ilustracijo političnega zla. Znova je bil politično križan, ponižan in grobo zlorabljen. Še več, uporabljali so ga kot sinonim korupcije. Govorili, ugibali in pisali so o domnevni ceni za prestop »novodobnega Pucka«, čeprav verjamem, da so si tudi znesek preprosto izmislili. Ne prvič! Niso govorili načelno - o glasu podpore ali prestopu, govorili so o podkupninah, o zneskih, ki naj bi jih v Pozitivni Sloveniji ponujali in izplačali za potrebna glasova. S tem so pogrevali star konstrukt, da je bil Ciril Pucko podkupljen. Ni bilo junaka, ki bi Cirila Pucka vzel v bran in pojasnil okoliščine njegovega takratnega zgodovinskega dejanja, s katerim je deblokiral slovensko politično nerazrešljivo pozicijo, omogočil oblikovanje in uspešno delo vlade in slovenske države.

Ciril Pucko in njegova družina so morali še enkrat podoživeti vse, kar se jim je hudega takrat, pred leti dogajalo povsod - v SKD, v Ljubljani, doma v Prekmurju in v širši slovenski javnosti. Zakaj niso kritiki te dni spregovorili tudi o »Dobrajcizmu« (Polonca Dobrajc) v korist vlade pokojnega Andreja Bajuka ali glasu podpore Ede Okretič Salmič iz tedanjega DeSUS-a?

Ob današnji polarizaciji v DZ in razmerju glasov 44 : 44 gre za nujnost preseganja nastalega stanja, da bi našli pot do vlade. Glas podpore levosredinskemu PV z desne sredine bi bila nekakšna "zavržena" verolomnost, podpora desnosredinskemu PV z leve sredine pa nekakšna načelna konstruktivnost in še zgodovinska odgovornost. Prve bi naj nagovorila in zavedla čudaška tajna rdeča omrežja, drugi bi se odločali po svoji vesti. Taka dvoličnost je za državljane žaljiva, podcenjujoča, tudi politično neodgovorna.

Kar se dogaja Cirilu Pucku in njegovi družini, je predvsem neverjetna politična aroganca, podcenjevanje slovenske javnosti in hkrati politični linč. Dejanje je primerljivo s primerom Martina Uhernika, ki je po krivem, nedolžen odsedel sedem let v zaporu, ker so ga spoznali krivega za zločin, ki ga ni storil. Ciril Pucko je bil te dni javno zlorabljan in napadan kot "Jud", kot "Rom", kot »trenirkar«. Obsojan je bil, kot da bi bil domnevni »terorist« iz Guantanama. Primerjava ni najboljša, ker je celo za ljudi iz Guantanama pri nas vsaj kanček sočutja, solidarnosti in usmiljenja, le za Cirila Pucka ga ni in znova ni?

Slovenijo opazujem od zunaj in od znotraj. Veliko sem na poti in morda kaj tudi spregledam. A trdim, da Slovenija v primeru zlorabljanja Pucka podcenjuje in sramoti samo sebe. Tokrat res ne moremo biti ponosni nase, na svojo politično (ne)zrelost in neustrezno (ne)odzivanje. Imeli smo izbrisane, zdaj imamo tudi popljuvane in zasmehovane. Večine in vlade pa še vedno nimamo. Kako dolgo še?