Varnostnik po presoji šole

Precej srednjih šol se je minula leta že odločilo, da za varovanje v šoli in okolici najamejo varnostnike, manj varnostnikov pa je na osnovnih šolah, kjer vhode večinoma zaklepajo, za nadzor pa skrbijo dežurni učenci in učitelji.

Kranj, Škofja Loka, Jesenice – Kar nekaj Kranjčanov, predvsem staršev učencev Osnovne šole Franceta Prešerna, je zadnje dneve opozarjalo, da se ne strinjajo z odločitvijo občine, da varnostnik na šoli ni več potreben in da mu ne bodo podaljšali pogodbe. »V načelu mi misel o varnostniku v osnovni šoli še malo ni všeč in me je bilo sprva tega groza, vendar smo imeli že pred leti v šoli in okolici velike težave, saj je k nam neovirano hodil, kdor je pač hotel. Prihajalo je do kraj, popivanja, do škode v šoli in okolici in odločili smo se, da s sredstvi, ki jih šola dobi za najemnino, zaposlimo varnostnika. Ker šola ni ograjena, ker imamo dva vhoda, varnostnik v šoli in okolici deluje tudi preventivno, v času, ko je šola zaprta, pa imamo varovano z video nadzorom,« pojasnjuje ravnatelj OŠ Franceta Prešerna Aleš Žitnik in dodaja, da varnostnika trenutno še imajo, po 11. februarju, ko se mu izteče pogodba, pa jo bodo začeli zaklepati in bo odprta le ob prihodu učencev in med odmori.

»Delovno mesto varnostnika ni element za sistemizacijo delovnih mest, ki se financira iz sredstev državnega proračuna, kar pomeni, da šole varnostnika zaposlijo po lastni presoji, sredstva za ta namen pa zagotavljajo iz drugih virov. Največkrat za to poskrbi lokalna skupnost,« pravijo na Ministrstvo za šolstvo in šport, na kranjski občini pa so prepričani, da bi sredstva, ki so jih na šoli do sedaj porabili za varnostnika, koristneje uporabili za vzdrževalna dela. »Ocenili smo, da se je stanje spremenilo in da ta šola, tako kot druge kranjske šole, ne potrebuje varnostnika. O tem je razpravljala tudi komisija za socialne dejavnosti, zdravstvo in šolstvo in se strinjala,« pravi načelnica Urada za družbene dejavnosti na kranjski občini Nada Bogataj Kržan in pojasnjuje, da bodo mestni redarji odslej bolj pozorni na šole in okolico.

Podobno kot v Kranju za varnost na šolah skrbijo tudi drugje po Sloveniji in na Gorenjskem, nekateri pa so imeli dobre izkušnje tudi s tako imenovanimi informatorji, ki so hodili na šole prek javnih del. »Na naši šoli nikoli nismo imeli varnostnika, smo pa bili lani veseli, ker smo dobili tako imenovanega informatorja. Na šolo namreč hodijo različni ljudje, in če je ob dežurnem učencu še kdo od odraslih, je toliko bolje. Sedaj denarja za informatorja menda ni več in tako za pregled, kaj se dogaja na šoli oziroma kdo vstopa v prostore, skrbi dežurni učenec. Da pa bi imeli varnostnika, za zdaj ne vidimo potrebe, prav tako ni nikogar, ki bi ta strošek plačal,« pravi ravnatelj jeseniške Osnovne šole Prežihovega Voranca Robert Kerštajn.

»Na naši šoli imamo dežurnega učenca in dežurnega učitelja, tako da varnostnika ne potrebujemo. Varnostnik na šoli je nadstandard, ki ga mora nekdo plačati in zanj se odločajo na šolah, kjer pač ugotovijo, da ga resnično potrebujejo. Nekaj takih šol v Sloveniji gotovo je,« dodaja pomočnik ravnatelja na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki Marko Primožič.