Pojavil se je tretji človek

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 20. januar 2012 / 06:00

Mandatarja za sestavo nove slovenske vlade bo državni zbor izbiral prihodnjo soboto. Toda koga bo predlagal bodisi predsednik države bodisi stranke ali skupine poslancev?

Osrednji politični dogodek v državi je še naprej izbiranje kandidata za sestavo nove vlade in v zvezi s tem skrivnostna dogajanja v ozadju. Na začetku tedna se je pri predsedniku države Danilu Türku začel drugi krog pogovorov s predstavniki sedmih parlamentarnih strank o mandatarju. Zoran Janković je imel še na začetku tedna njegovo podporo. Glede Janeza Janše kot človeka iz druge najmočnejše stranke po rezultatu predčasnih parlamentarnih volitev pa ima predsednik pomisleke zaradi sodnega procesa v zadevi Patria, v katerem je zoper Janša spisan obtožni predlog. Na te pomisleke Janez Janša že ves čas poudarja, da ni bil pravnomočno obsojen. Medtem ko je predsednik države čakal, da bo kateri od kandidatov zbral zadostno število glasov, se je odzval na pobude, da poišče morebitnega tretjega človeka. In ta teden ga je našel: tretji človek je ugledni bančnik Marko Voljč, ki naj bi bil na kandidaturo voljan pristati ob dovolj velikem konsenzu. Voljč ni prvič kandidat za mandatarja. Že leta 1992, ko je kot predsednik vlade odšel Demosov Lojze Peterle, ga je za predsednika vlade predlagal tedanji predsednik države Milan Kučan. Ljudje se bodo spomnili, da je kranjski poslanec Vitomir Gros tedaj poslancem v parlamentu delil banane, ker je Voljč dotlej služboval v eni od latinskoameriških držav.

DeSUS jeziček na tehtnici

Stranko DeSUS, ki je prejšnji teden podprla kandidaturo Zorana Jankovića za mandatarja, sedaj vabijo tudi v desnosredinsko koalicijo, v kateri se stranke SDS, SLS, NSi in Državljanska lista Gregorja Viranta dogovarjajo o koalicijski pogodbi. Desnosredinska zveza kot svojega kandidata za mandatarja predvideva Janeza Janšo. V koalicijo so vabili tudi stranko SD, vendar so od tam dobili odgovor, da za sedaj podpirajo Zorana Jankoviča, na ponudbo desnice pa se bodo odzvali, ko bodo videli, kako bo ravnal Janković. Kako se bodo na snubitev desnice odzvali v DeSUS, pa so se organi stranke odločali ravno včeraj. Do zaključka redakcije odločitev še ni bila znana.

V Virantovi listi, kjer so se o podpori najprej pogajali z Jankovićem in celo že parafirali osnutek koalicijske pogodbe strank Pozitivna Slovenija, SD in DeSUS, pa so se hkrati pogovarjali tudi z Janezom Janšo in morebitno desno koalicijo. Iz Virantove stranke je zato ta teden izstopil eden od njenih soustanoviteljev Marko Pavliha. Pravi, da zato, ker se stranka ni iskreno pogajala z zmagovalcem volitev. Virantovi pa so v pogajanjih z desno koalicijo zahtevali, da ta v koalicijsko pogodbo vgradi »varovalke«. Terjajo, da v prihodnje ne bi bilo političnega kadrovanja in zamenjav v gospodarstvu ter javnem sektorju, poleg tega pa ne želijo pogrevanj tem iz preteklosti, ki državljane razdvajajo.

Obvladovanje javnega dolga v ustavo

Kljub boju za oblast pa življenje teče dalje in gospodarska kriza ni nič manjša. Ameriška bonitetna hiša Standard & Poor je v preteklem tednu znižala bonitetno oceno za devet držav članic Evropske unije, tudi Slovenije. Kako bo naša država v prihodnje obvladovala svoj javni dolg, pa se je slovenski politični vrh dogovarjal ta teden. Borut Pahor, ki še vedno opravlja naloge predsednika vlade (v odhajanju), je namreč v vili Podrožnik zbral vodstva strank, kjer so se dogovorili o tem, da je treba začeti postopek za spremembo ustave, kjer bo uveljavljeno »zlato pravilo« o najvišjem dovoljenem javnem dolgu. Vlada, ki ga ne bo mogla držati v dogovorjenih okvirih, bo morala »spakirati kovčke in oditi«, kot je slikovito dejal Borut Pahor. Kolikšna naj bi bila zgornja meja, se tokrat niso zmenili, predlog novega zakona o javnih financah pa omenja 48 odstotkov BDP (trenutno po Pahorjevih besedah javni dolg naše države znaša od 45 do 50 odstotkov, evropska pravila pa naj bi dovoljevala največ 60 odstotkov BDP). Politični vrh si je bil enoten tudi glede paketa šestih zakonov, ki jih vlada (v odhajanju) predlaga državnemu zboru v sprejetje.

Znano arbitražno sodišče

Protestniki 150, ki se v Ljubljani že nekaj mesecev upirajo logiki neoliberalnega kapitalizma, so spet okrepili proteste. Protestirali pa so tudi študentje, solidarni s svojimi kolegi brez slovenskega državljanstva, ki jim po novi socialni zakonodaji ne pripada več državna štipendija. V teh dneh pa smo tudi izvedeli, kdo bodo člani arbitražnega sodišča, ki bo odločalo o mejnih zadevah Slovenije in Hrvaške. To so: Bruno Simma, sodnik meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu, Gilbert Guillaume, nekdanji predsednik ICJ, Vaughan Lowe, profesor mednarodnega prava na Oxfordu, slovenski arbiter Jernej Sekolec, podpredsednik londonskega sodišča za mednarodno arbitražo, ter hrvaški arbiter Budislav Vukas, nekdanji podpredsednik mednarodnega sodišča za pomorsko pravo.