Kranjčani, vsakega nekaj

V intervjuju Kranjčani, vsakega nekaj, objavljenem 27. decembra 2011 v Gorenjskem glasu, sva skušala poudariti, da je arheološka dediščina, ki je v Kranju še posebej specifična in zanimiva, lahko del ponudbe in posebnost Kranja. Upala sva, da tega ni težko razumeti. Vendar se zdi, da pisanje dr. Aleksandra Pavšlarja v Gorenjskem glasu z dne 6. januarja 2012, ki je nastalo kot odmev na intervju, temu ne sledi. Zato v nadaljevanju nekaj dodatnih pojasnil.

ZVKDS zahteva izvedbo raziskav le tam, kjer gradbena dela posegajo v arheološke depozite. Težava pa je v tem, da dr. Pavšlar očitno ni razumel, da gradbena dela posegajo v arheološke depozite na vsem območju, kjer bo opravljena menjava tlaka. Pomembni so podatki o tem, kako globoko sežejo poškodbe zaradi dodatnih statičnih in dinamičnih obremenitev, spremembe vlažnosti, temperature, kemične sestave depozitov itd. v različnih materialih. V primeru površin, na katerih potekajo sedanja dela v Kranju, so zadeve jasne: če se namreč arheološki depoziti pojavljajo že na globini 25 cm (kot je v primeru Kranja), noben gradbenik ne more pripraviti zadosti utrjene podlage za tlak, ne da bi z zgoraj omenjenimi spremembami posegel v te arheološke depozite (ne gre namreč za morebitne arheološke ostanke in potencialne poškodbe). Projektna globina posegov pri tlakovanju je najmanj 55 cm. Zavod namreč v tem primeru do potankosti pozna stratigrafijo na tem področju in na podlagi teh dejstev oblikuje kulturnovarstvene pogoje. Ob tem naj poudariva, da zavod ne odloča o pravicah drugih, pač pa je to veljavna zakonodaja in celo ustava, ki jo mora zavod spoštovati. Prav tako je moral ZVKDS upoštevati zakonodajo, ko je dovolil gradnjo steklenega kubusa ob gradu Khislstein. V skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Ur. list RS 110/02) in Pravilnikom o požarni varnosti (Ur. list RS 31/04) morajo namreč javni objekti omogočati dostop tudi gibalno oviranim osebam (npr. z dvigalom) in varen umik ob požaru (torej požarne stopnice).

Navedbe, da je bila celotna površina med gledališčem in župno cerkvijo že prekopana, ne držijo. Zavod je pred izdajo kulturnovarstvenih pogojev pridobil dokumentacijo iz leta 1953, ko so tu potekala arheološka izkopavanja in na podlagi te dokumentacije zahteval izkop celotne površine (drugi in ne četrti izkop).

 

Najdenih je bilo še 222 grobov!

 

Vsakemu državljanu je že jasno, da stara mestna jedra (ne le Kranj) umirajo zato, ker se njihove nekdanje dejavnosti selijo na obrobje. Tudi razlogi za to selitev so znani, saj jih sami vzpostavljamo. Zavod lahko na številnih primerih dokaže, da se je intenzivno zavzemal za ohranjanje funkcij mestnega jedra - žal pogosto v konfliktu z občinskimi oblastmi. Verjamemo, da je obsežna obnova mesta, s katero se pogumno in prizadevno sooča MO Kranj, v tej fazi za prebivalce izrazito moteča (za investitorja pa nehvaležna, ker rezultati niso v celoti in na prvi pogled vidni). To je žal edini način, da se prebivalcem ustvari boljše življenjske pogoje (izjemno izboljšanje komunalne infrastrukture) obenem pa tudi, da mesto ustvari novo kvalitetno turistično in trgovsko ponudbo, kakršni blagovni centri na obrobju ne morejo konkurirati.

 

Dr. Milan Sagadin,

ZVKDS OE Kranj,

Rafko Urankar,

PJP, d. o. o.