Merite utrip srca

Besedilo: Katja Štruc
Kategorija: GG Plus / torek, 17. januar 2012 / 06:00

Redno in pravilno merjenje srčnega utripa s pravočasnim ukrepanjem, če opazimo atrijsko fibrilacijo, lahko včasih prepreči možgansko kap.

Smrtnost zaradi možganske kapi je skoraj dvakrat višja pri moških z atrijsko fibrilacijo (AF) in trikrat višja pri ženskah z AF v primerjavi s tistimi, ki nimajo te motnje. Atrijska fibrilacija je najpogostejša oblika motenj srčnega ritma in prizadene več kot šest milijonov ljudi v Evropi. Prepoznavni znak je neredno krčenje srčnih preddvorov oziroma atrijev (pri drugih srčnih aritmijah so intervali med enim in drugim utripom enakomerni, kljub povečanemu in hitrejšemu utripu v določenem časovnem razmaku). Kot posledica se atrija ne izpraznita povsem in se kri ne pretaka pravilno, kar omogoča nastanek krvnih strdkov. Ti krvni strdki pa se lahko odtrgajo in s krvjo prenesejo v možgane, kar povzroči možgansko kap.

Kapi, povezane z AF, so bolj nevarne

Z namenom ozaveščati o možnih preventivnih ukrepih se po Sloveniji začenja kampanja »Merite utrip srca«, ki s pomočjo različnih letakov in objav v medijih, predvsem pa preko spleta svetuje, kako naj si ljudje pravilno merimo srčni utrip in kako naj ukrepamo ob morebitnih nepravilnostih. Na spletni strani www.meri-utrip.si so na voljo tudi zvočni posnetki pravilnega in nepravilnega bitja srca.

»Atrijska fibrilacija je močan, neodvisen dejavnik tveganja za možgansko kap in je prisotna v enem od petih primerov ishemičnih kapi, torej možganskih kapi, povzročenih zaradi krvnih strdkov, ki povzročijo zaporo v krvni žili in s tem preprečijo dotok krvi v možgane,« pojasnjujejo pobudniki akcije, ki opozarjajo tudi, da je možganska kap drugi najpogostejši vzrok za smrt na svetu, saj vsako leto povzroči pet milijonov smrti, v ZDA pa je vodilni vzrok trajne invalidnosti med odraslimi. Pogosto je predhodno neugotovljena atrijska fibrilacija verjeten vzrok številnih možganskih kapi neznanega izvora, kjer je možganska kap pravzaprav šele prvi pokazatelj AF. Tveganje za možgansko kap pri bolnikih z AF narašča z leti in skupaj z dodatnimi dejavniki tveganja (visokim krvnim tlakom, predhodno možgansko kapjo, sladkorno boleznijo ...).

Akcija Merite utrip srca seznanja z dejstvom, da imajo bolniki z AF, ki imajo več pridruženih bolezni, tudi večje tveganje za možgansko kap in predstavljajo populacijo, ki jo je najtežje zaščititi. Nadalje so kapi, povezane z atrijsko fibrilacijo bolj resne, povzročajo večjo invalidnost in imajo hujše posledice kot možganske kapi pri bolnikih brez AF. Povezane pa so tudi s petdesetodstotno verjetnostjo za smrt v roku enega leta.

V Sloveniji dvajset tisoč bolnikov

Napovedi kažejo, da se bo število možganskih kapi, povezanih z AF, v prihodnjih letih povečalo. Do tega naj bi prišlo zaradi starajoče se populacije in izboljšanega preživetja po stanjih, ki predpostavljajo atrijsko fibrilacijo (kot je denimo infarkt). »V Sloveniji imamo nekaj več kot dvajset tisoč bolnikov s to boleznijo. V večini so to starejši ljudje, prizadene pa tudi mlajše, stare okrog trideset ali štirideset let. AF lahko nastane mimogrede. Pojavi se lahko samo enkrat in nikoli več, na primer po kakšni pretirani fizični aktivnosti, pitju alkohola, kajenju ... Poznamo tudi obliko, kjer traja do teden dni in preneha. Kadar pa je trajnejša, zahteva posredovanje,« je povedal kardiolog Igor Zupan iz kliničnega oddelka za kardiologijo interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Novi načini zdravljenja

»Včasih se odločimo, da bomo pacienta pustili v AF in samo merili njegov srčni utrip, ki naj bi bil pod sto utripi na minuto. Drugi način pa je kontrola srčnega ritma, kar pomeni, da skušamo z zdravili na vsak način povrniti sinusni ritem (normalni srčni ritem). Problem je v tem, da so ta zdravila večkrat bolj toksična, kot pa je stanje samo. Zato moramo zelo dobro pretehtati, komu in kakšna zdravila je potrebno dati. Na voljo so sicer še nefarmatološka sredstva, katetrske aplacije, izolacije pljučnih ven ...,« pojasnjuje Zupan in dodaja, da pri AF zelo pomembno vlogo igrajo sredstva za redčenje krvi, med katerimi so po novem na razpolago zdravila, pri katerih ni potrebna nenehna meritev stopnje razredčenosti krvi. »Do sedaj so morali pacienti vsak mesec hoditi k zdravniku in preverjati, ali je kri dovolj redka. V primeru novih zdravil pa to ni potrebno in si obetamo, da bo to veliko lažje.«

Zdravila, znana kot »nasprotniki« vitamina K, ki zmanjšujejo strjevanje krvi, so povsod poznana kot standardna terapija. A je njihova uporaba zaradi različnih tveganj omejena. Ta zdravila, vključno z varfarinom (snov v nekaterih zdravilih, ki se veže na mesto, kjer bi se moral vitamin K, in zavre nastajanje faktorjev strjevanja krvi), so učinkovita pri preprečevanju možganske kapi, povezane z atrijsko fibrilacijo. Dokazano je, da je varfarin zmanjšal tveganje za možgansko kap za 64 odstotkov. »Antagonisti vitamina K učinkovito preprečujejo možgansko kap, toda zaradi njihove omejene uporabe ostanejo številni bolniki nezaščiteni. Težave pri tem zdravljenju vključujejo nepredvidljivost ravni antikoagulacije (anti-strjevanja), potrebo po pogostem monitoriranju (spremljanju bolnikov), medsebojno delovanje zdravil in bistvene omejitve pri prehrani. Bolniki, zdravljeni z antagonisti vitamina K, so lahko pretirano »antikoagulirani«, kar lahko vodi h krvavitvam, posebno intrakranialnim krvavitvam, ali nezadostno »antikoagulirani«, kar poveča tveganje za možgansko kap. Trenutno je okoli petdeset odstotkov bolnikov z atrijsko fibrilacijo, ki so primerni za zdravljenje z antagonisti vitamina K, pa ne prejemajo terapije. Novi oralni antikoagulanti (na osnovi rivaroksabana) pa imajo izboljšano razmerje med koristjo in tveganjem. Presegajo omejitve tradicionalnih antikoagulantov in tako omogočajo uporabo za preprečevanje in zdravljenje več venskih in arterijskih trombemboličnih stanj,« še pojasnjujejo pobudniki kampanje.