Spomini na martinarno

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / sreda, 11. januar 2012 / 06:00

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici so v četrtek odprli razstavo z naslovom Žar jekla, ki prikazuje stoletno zgodovino jeseniške jeklarne, ki so ji domačini rekli kar martinarna.

Kustos za zgodovino železarstva dr. Marko Mugerli iz Gornjesavskega muzeja Jesenice je avtor zanimive in poučne razstave o zgodovini jeseniške jeklarne. Letos namreč mineva 120 let, odkar je začela na Jesenicah obratovati Siemens-Martinova jeklarna, ki so jo domačini imenovali kar martinarna. Jeklarna je za celotno regijo prav gotovo imela najpomembnejšo gospodarsko vlogo, saj je železarstvo glavna industrijsko-gospodarska panoga gornjesavskega območja.

Obiskovalce odprtja razstave je najprej lepo pozdravila direktorica muzeja Irena Lačen Benedičič, nato pa je besedo prevzel avtor razstave in na kratko povzel pestro zgodovino jeklarne. Razložil je tudi postopek pridobivanja jekla iz starega železa ter grodlja (surovega železa) v Siemens-Martinovih pečeh, ki je bil tudi izrazito cenejši od prejšnjih. Prva tovrstna peč je sicer delovala na Ravnah na Koroškem že v 80. letih 19. stoletja, a največ takšnih peči je bilo na Jesenicah.

Razstava je zasnovana tako, da prikazuje čas od začetkov pridobivanja jekla v prvi martinarni leta 1890 pa do zapiranja jeklarne leta 1988. Razstava s tem odlično dopolnjuje stalno razstavo zgodovine železarstva v Ruardovi graščini na Stari Savi, kjer je fužina delovala od sredine 16. stoletja. Avtor je navezal stike z martinarji, pregledal fotografsko in arhivsko muzejsko gradivo ter proučil muzejske predmete železarskega depoja. Dodal jim je številne fotografije, inženirske skice in gradivo, zbrano na terenu. Na razstavi tako lahko začutimo utrip življenja martinarjev: njihovo delovno opremo, delovne pogoje, standard, starostno in kulturno raznolikost ... Razstava se zaključi s prikazom zaprtja martinarne, ko so ta postopek izpodrinili cenejši in sodobnejši in tako so na Jesenicah postavili novo jeklarno. Razstavo dopolnjuje 20-minutni film, ki prikazuje spomine ljudi na martinarno, edinstveni pa so tudi posnetki Draga Fona, ki je s kamero posnel zadnji delovni dan obratovanja martinarne ter kasnejše rušenje njenih opuščenih delov.

Razstava nedvomno predstavlja neprecenljiv prispevek k spoznavanju družbeno-zgodovinskih dejstev gornjesavske regije. Kot pravi Irena Lačen Benedičič: »Čim širši javnosti želimo predstaviti delo železarjev, ki so v težkih pogojih ustvarjali našo sedanjost. Tudi s tem bomo ohranili delček zgodovine tehnike in tehniške dediščine, značilne za Jesenice.«