Nova "železarna" sredi Jesenic

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / sreda, 11. januar 2012 / 06:00

Mnoge moti zunanja podoba Upravnega centra Jesenice, ki so ga zgradili ob občinski stavbi.

Jesenice – Sredi Jesenic, tik ob občinski stavbi, ministrstvo za javno upravo gradi Upravni center Jesenice. V objekt naj bi se predvidoma aprila preselili upravna enota, davčna uprava, inšpekcije, izpitni center ter medobčinski inšpektorat in redarstvo. A zunanja podoba objekta, ki stoji na mestu nekdanje kadrovske službe bivše Železarne Jesenice, močno razburja duhove. Fasada je namreč izdelana iz kortenske pločevine, ki počasi rjavi in postopoma dobiva barvo in videz, ki pa mnogim Jeseničanom ni všeč, nekateri objekt imenujejo kar »rjaveča kovinska gmota«. Eden do domačinov, Robert Sušanj, je denimo zunanji videz stavbe opisal takole: »Ob pogledu na novo zgradbo Upravne enote Jesenice se Jeseničani upravičeno sprašujemo, ali se je pri odločitvi za takšno zunanjost zgradbe kdo iz nas delal norca. Ne bom se spuščal v oblikovanje notranjosti objekta, hudo pa me (in verjemite, da nisem edini) moti zunanjost zgradbe, oblečene v rjavečo kovinsko konstrukcijo z zamreženimi okni. Kdo nam je upravno enoto strpal za rešetke?!« Upravni center Jesenice je del projekta Ministrstva za javno upravo, ki je tudi izbralo idejni projekt. Tega so izdelali v Studiu Kalamar iz Ljubljane. Kot so utemeljili avtorji, »fasadni ovoj iz ekspandirane corten pločevine nagovarja železarsko tradicijo Jesenic.

Še danes je na Jesenicah mnogo hiš rdečih - rjastih, prav zares rjasta je tudi fasada upravnega centra. Pulsirajoč ritem fasadnih odprtin ustvarja horizontalno dinamiko, ki najde dialog z dinamiko prometa …« Zunanja podoba objekta naj bi se torej navezovala na železarsko tradicijo Jesenic, zato ne preseneča mnenje nekaterih domačinov, da so sredi Jesenic zdaj zgradili še eno »železarno«. Enak vzdevek, železarna, je v preteklosti nosil tudi kranjski Globus, saj je njegova fasada prav tako iz kortenskih plošč. Bil je prvi objekt, izdelan s kortensko fasado, pri nas, pod njega pa se je podpisal arhitekt Edo Ravnikar. Ob nedavni obnovi stavbe so kortenske plošče očistili in namestili nazaj, saj naj bi na ta način ohranili kulturno dediščino.