A greva na kavico?!

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / torek, 10. januar 2012 / 06:00

Seveda ..., ja, res je, težko se je odpovedati skodelici tople, dišeče kavice, kadar se srečamo s prijateljem, znanko.

Povabilo na kavico, v kakršnikoli obliki jo že uživamo, je univerzalno, z njim pa hočemo povabljencu povedati, da z njim lahko delimo lepe trenutke, ki nam jih pričara kava. Pa ne samo to. Kavo lahko pijemo tudi s tistim, s katerim moramo poravnati kakšne račune, razčistiti kakšno neprijetno stvar, si povedati neprijetno novico. Za vse takšne in še marsikatere druge stvari je kava kar pravšnja pijača, dviguje nam namreč razpoloženje. Znanstveno dokazano!

Ob vsaki priložnosti

Kava (Coffea) s svojimi sestavinami, od katerih kofein še zdaleč ni edina, čeprav kljub vsemu najpomembnejša, deluje na možgansko skorjo, kar pri ljudeh povzroči dvig razpoloženja. Počutimo se nekako bolj vesele, zmagovite, delo nam ni odveč, pa tudi pri razmišljanju smo boljši. Pobrskajmo malo po našem spominu in ugotovili bomo, da nam je marsikateri od naših znancev dejal, da ni za nobeno rabo, dokler zjutraj ne popije kavice. Dobrim znancem tako veselo razpoloženje še dvigne, tistim malo manj dobrim pa nekaj razpoloženja prinese, da je pogled na svet nekoliko lepši.

Ko nadloga postane užitek

Iz ljudskega pripovedništva ne tako daleč nazaj so bili turški vpadi na naše ozemlje prikazani kot nesreča in šiba Božja. Morda res tako, vendar je res tudi to, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Pri obleganju Dunaja s strani Turkov leta 1683 je bila habsburška prestolnica ubranjena, Turki pa pognani v beg. V svojem taboru pred vrati mesta so pustili več vreč kave, do katere je prišel slavni poljski kralj Jan Sobieski, poveljnik zmagovite vojske. Za zasluge pri obrambi obleganega mesta jih je podaril Francu Georgu Kolschitzkemu, po rodu sicer Ukrajincu, dunajskemu trgovcu, diplomatu in vohunu. Ker je bila v tistem času v Franciji, Angliji in na Nizozemskem kava že poznana in se je uživala v kavarnah, je tudi omenjeni dunajski heroj odprl prvo dunajsko kavarno in pomagal popularizirati kavo, vse do naših krajev. Tudi pri nas je sprožil plaz, ki ga ni bilo moč več ustaviti, enako pa velja pravzaprav za cel svet.

Od skrivnostnosti do samoumevnosti

»Odkritje« kave je tako ali drugače povezano z islamsko kulturo in Arabci. Rastlina kavovec izvira iz Etiopije, kjer je bila tako rekoč pred nosom slavnim arabskim srednjeveškim trgovcem. Slednji so divje sadike pred več kot tisoč leti prenesli v Arabijo in jo začeli organizirano gojiti na plantažah ter iz nje kuhati pijačo, ki so jo uporabljali za preprečevanje spanca in so jo imenovali qahwa. Ta se je zaradi prepovedi uživanja alkohola, t. j. vina, v arabskih islamskih deželah zelo hitro »prijela«. Prav tako so jo pri večernih molitvah s pridom uporabljali islamski menihi. Kot pravi trgovci so Arabci s kavo seveda tudi trgovali, pri čemer pa so bili zelo »trgovski« in kavo prodajali izključno praženo, da je kupci niso mogli gojiti v svojih deželah. Ta politika jim je uspevala več stoletij, pa vendar je bilo v 17. stoletju iz Arabije v Evropo pretihotapljenih nekaj sadik kavovca, ki so jih evropske kolonialne sile sčasoma začele gojiti v svojih kolonijah po vsem svetu. Svet je bil pripravljen na kavo in postal v 20. stoletju od nje popolnoma odvisen.

Uživanje v zmernosti

Kadar govorimo o tako pomembnem in »globalnem« živilu, kot je kava, nekaj zgodovine ni odveč. Ugotovimo lahko, da je res nekaj izjemnega, saj je osvojila dobesedno cel svet v razmeroma kratkem času. Čeravno na koncu prejšnjega odstavka omenjam svetovno odvisnost od kave, je treba povedati, da kava klinične odvisnosti ne povzroča in če je pri roki ni, bomo preživeli tudi brez nje, nekaj nam bo sicer manjkalo, hujšega pa ne bo. Kljub temu vpliva na delovanje našega telesa, zato jo je potrebno uživati po pameti. Do pet skodelic čez dan naj bi brez večjih težav prenesel odrasel človek, vendar je to zgornja meja pri uživanju kave. Tako kot pri večini zelišč tudi kava najbolj koristi, če jo uživamo zmerno, to je ena ali dve in ne več kot tri skodelice na dan. Opozorim naj na to, da se odsvetuje uživanje kave v času trajanja nosečnosti. Več o njeni sestavi in delovanju pa prihodnjič. Do takrat pa … Zame eno z mlekom!