Pesmi svoje mame Marinke Hobič je na povabilo članov Unesco kluba Cerklje predstavil Vojko Hobič, ki je knjigo tudi izdal. (Foto: Matic Zorman)

Spomin na hudomušno Marino

Pesmi Marinke Hobič, s katerimi je vrsto let zabavala na svojih nastopih po vsej Gorenjski, so deset let po njeni smrti izšle v knjigi Moji nastopi.

Letos mineva deset let od smrti priljubljene pesnice in humoristke Marije Marinke Hobič, ki je s svojimi zabavnimi nastopi zaznamovala marsikatero druženje. Rojena je bila na Potokih pri Jesenicah, kasneje pa je živela še v Gorenjih Brdih, Žabnici, Škofji Loki, Bitnjah ter Cerkljah in prav na Gorenjskem je tudi največ nastopala.

 

Pesmim, ki so bile večinoma vesele in humoristične, pa tudi kritične in politične, vedno aktualne, se je posvetila na jesen svojega življenja, medse pa so jo vabili upokojenci, gasilci, sindikati in številne druge zaključene družbe, saj je znala poskrbeti za smeh. Če je le bila priložnost, se je z ruto na glavi in metlo v roki prelevila v svoj lik in pripovedovala ter pela pesmi, ki jih je ustvarjala sama. »Bila je samouk in rime pa tudi slovnica so ji sprva povzročale nekaj težav, saj je pogosto pisala v poljanskem narečju. Z leti se je močno popravila in na koncu pesmi že stresala iz rokava, kakor radi rečemo. Ob svoji smrti je zapustila na stotine lističev, na katere si je zapisovala pesmi – največkrat je to delala ponoči, ko ni mogla spati, ali pa ob izdelavi čipk. Svoje pesmi in nastope je posvetila raznim obletnicam, porokam, sindikalnim srečanjem, srečanjem upokojencev, borcev, invalidov, lovcev, tudi posameznikom. Pesmi je pripovedovala po vsej Sloveniji, pa tudi v Švici, Rusiji, na Češkem, Madžarskem … Pesmi sem urejal več kot leto dni in letos je izšla pesniška zbirka, ki je najlepši spomenik, ki ga je moja mama lahko zapustila,« je o svoji mami, ki so ji poslušalci najraje rekli kar Marina, povedal njen sin Vojko Hobič, ki je pesniško zbirko doslej predstavil že v Poljanah, pred dnevi pa tudi v Cerkljah, kjer je pesnica živela zadnja štiri leta svojega življenja.

 

Njenih pesmi, predvsem pa njene hudomušnosti se starejši ljudje še danes radi spominjajo, ena takih je tudi Julka Hrovat iz Cerkelj: »Do konca življenja je bila veseljak, zelo duhovita, a tudi velik realist z zelo dobrim spominom na dogodke iz svojega življenja. Izredno sem vesela te knjige.«

 

Obsežno pesniško zbirko, ki je obogatena z detajli grafik Iveta Šubica, bodo v prihodnjih tednih predstavili tudi v Crngrobu in v Škofji Loki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / četrtek, 21. avgust 2014 / 10:57

Novi vrtec skoraj nared

Medtem ko gradbeniki zaključujejo še zadnja dela pri rekonstrukciji starega dela leškega vrtca, stene novega prizidka poslikavajo uporabniki Varstveno delovnega centra Radovljica.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Anketa: V Pirničah dočakali avtobus

S 3. januarjem je začela voziti nova linija mestnega potniškega prometa številka 15 (Stanežiče-Zgornje Pirniče). V četrtek je bil slavnostni dogodek na končni postaji pri gostilni Mihovec v Zg. Pirnič...

Jesenice / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Loto dobitek obogatil proračun

Jesenice - Tik pred novim letom je proračun za leto 2012 dobila tudi Občina Jesenice. Prihodki proračuna bodo znašali 25,3 milijona evrov, odhodki 29,4 milijona evrov, proračunsk...

GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Kolimske zgodbe

Kolimske zgodbe Varlama Šalamova so gotovo ena najbolj pretresljivih knjig, kar sem jih bral. Mogoče tudi zato, ker sem jih prebiral med božično-novoletnimi prazniki. V času tor...

GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

V Belgiji sem najbolj pogrešal hribe

Ivan Bizjak, doma z Zgornje Bele, je imel od leta 2004 najvišji položaj za komisarjem, ki ga v evropskih institucijah zasedajo Slovenci. Kot generalnega direktorja direktorata za pravosodje in notranj...

Nasveti / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Nevarne ženske

Begine ... Kdo so begine? ... Prvikrat sem poskušala zvedeti čim več o njih, ko sem v devetdesetih letih prevajala Fuentesovo Terro nostro (DZS, 1991), v kateri se eno izmed poglavij i...