Kokoši so postale gospe

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Pri Malnu na Podreči so rejo kokoši nesnic pravočasno prilagodili evropskim standardom in kokoši že lani poleti preselili v večje in bolje opremljene kletke. "Kokoši so zdaj kot gospe," pravijo.

Podreča - Na Malnovi kmetiji, kjer gospodarita Marjan in Martina Šter, obdelujejo štiri hektarje lastnih in pet hektarjev najetih kmetijskih zemljišč. Redijo dvajset goved in tisoč petsto kokoši nesnic, v okviru dopolnilne dejavnosti pa izdelujejo tudi jajčne testenine. Kokoši je začel leta 1993 rediti prejšnji gospodar, stric Ivan Bremšak, potlej so rejo postopno povečevali in leta 2004 v Avstriji kupili rabljene kletke za skupno 2500 kokoši. Na začetku so jih toliko tudi redili, potlej so na podlagi veterinarskih zahtev število kokoši v kletkah znižali s štiri na pet, s tem pa tudi skupno število. Že ob nakupu so vedeli, da bodo nekoč morali preiti na kletke, v katerih imajo kokoši več prostora in udobja, a so vendarle upali, da bo država še podaljšala rok za prilagoditev. To se ni zgodilo, prehodno obdobje se je končalo 31. decembra lani. Na Malnovi kmetiji so se evropskemu standardu pravočasno prilagodili in že julija t. i. neobogatene kletke zamenjali z obogatenimi, v katerih je prostora za 1800 kokoši. »Kokoši so v novih kletkah kot gospe, imajo več prostora in udobja, v vsaki kletki je tudi gnezdo,« pravijo na Malnovi kmetiji in dodajajo, da približno 95 odstotkov kokoši zdaj nese jajca v gnezdu.

Kokoši zamenjajo trikrat na leto, vsakič po tretjino. Stare od sedemnajst do osemnajst tednov, torej tik pred začetkom obdobja nesnosti, kupijo v Jati, potem jih imajo približno leto dni, potlej jih prodajo za nadaljnjo rejo ali jih oddajo v zakol. Krmljenje (šestkrat na dan s krmo, ki je toplotno obdelana) je avtomatsko, prav tako oskrbovanje z vodo, »kidanje« gnoja in pospravljanje jajc, ki potujejo po tekočem traku v sortirnico, kjer vsako dobi tudi številko hleva. Doslej z boleznimi niso imeli težav, kokoši cepijo proti kugi in salmoneli. Reja je pod veterinarskim nadzorom, blato dajejo redno v analizo, inšpektorji vzamejo v pregled tudi jajca.

Jajca prodajajo predvsem slaščičarjem in gostincem, četrtino jih porabijo doma za izdelavo rezancev. »Največ povpraševanja je za velikonočne praznike, najslabše se prodajajo julija in avgusta,« pravi Marjan, ki opaža, da na prodajo vpliva tudi vreme. V deževnem letu, ko imajo ljudje več časa za peko in kuhanje, jih prodajo več kot v sušnem.

Ko so v letu 2006 zaradi močne konkurence velikih trgovskih centrov po desetih letih zaprli živilsko trgovino in se je močno znižala tudi odkupna cena mleka, so začeli razmišljati, kako bi nadomestili izpadli dohodek. Pred tremi leti so se odločili za izdelovanje rezancev, ki jih prodajajo doma na kmetiji, v zadružnih trgovinah, na tržnici v preddverju Merkurja v Vižmarjah …

Na kmetiji so zaposleni trije, poleg Marjana in Martine še sin Luka. Vsi obvladajo vse dejavnosti – tako rejo govedi in kokoši nesnic kot izdelovanje rezancev, a zaradi goved in kokoši vsi naenkrat ne morejo za dlje časa od doma. V bližnji prihodnosti ne načrtujejo širitve dejavnosti. Na sedanji lokaciji so namreč prostorsko precej utesnjeni pa tudi ponudba kmetijskih zemljišč za najem je skromna.