Vrednost Jelovice so zaposleni
Po burnem letu lastniških prerivanj je Jelovica dočakala lastniško konsolidacijo. V EBS Group so prepričani, da lahko postane eno od vodilnih lesnopredelovalnih podjetij.
Škofja Loka – 19. oktobra se je uspešno iztekla prevzemna ponudba EBS Group za delnice Jelovice, saj so pridobili nekaj nad 57 odstotkov delnic, s čimer se je zaključila ena najbolj burnih zgodb druge faze lastninskega preoblikovanja. To potrjuje tudi dejstvo, da ima Jelovica letos že tretjo upravo. Tokrat smo povabili k pogovoru direktorja Družbe EBS Group Gregorja Benčino in ga povprašali, kako vidi bodočnost Jelovice.
Sredi oktobra se je iztekla prevzemna ponudba EBS Group za družbo Jelovica. EBS je postala lastnica skoraj šestdesetih odstotkov delnic. Ste pričakovali večji odziv delničarjev na vašo ponudbo?
»Z odzivom smo zelo zadovoljni. Naša želja in cilj je bil pridobiti več kot 51 odstotkov delnic in to smo dosegli. Glede na visoko ceno, smo pričakovali še kakšen odstotek več, saj delnice po takšnih prevzemih običajno postanejo manj zanimive, cena pa posledično pade.«
In kakšno vlogo je imela pri tem cena?
»Prepričan sem, da je ponujena cena pripomogla k temu, da smo dosegli svoj cilj, to je večinsko lastništvo. Cena je bila višja, kot je dejanska vrednost podjetja, a je bila, glede na okoliščine, za pridobitev večinskega deleža potrebna. Če se spomnimo, je bila cena za delnico pred dobrim letom en evro, pred slabim letom 2,75 evra, mi smo ob prevzemu plačali 4,5 evra za delnico. Visoka cena dokazuje, da imamo z družbo resne namene v smeri razvoja in izboljšanja poslovanja.«
Pred nekaj meseci je bil tudi prevzem podobne lesnopredelovalne družbe Lip Bled, vendar po ceni 12,1 evra za delnico, torej skoraj za trikrat višjo ceno. Ali res družbi po vrednosti ni mogoče primerjati?
»Primerjava med LIP-om in Jelovico na tak način je resnično povsem neprimerna. LIP ima drugačno število delnic, drugačno zgodovino, drugačno premoženje, drugačno poslovanje, drugačen položaj na trgu. Ob absolutni primerjavi gre resnično za primerjavo jabolk in hrušk, primerjava na podlagi finančnih in poslovnih kazalcev pa pokaže, da je prevzemna cena Jelovice relativno celo višja od prevzemne cene delnice LIP-a.«
Kaj je največ vredno v Jelovici?
»Produkti okna, vrata in hiše To je Jelovica. Največjo vrednost pa zagotovo predstavljajo zaposleni s svojim znanjem in z izjemnimi izkušnjami. S trdim delom, znanjem in vztrajnostjo je Jelovici v zadnjih letih uspelo obdržati proizvodnjo in postopoma izboljševati poslovanje, kar nam danes predstavlja osnovo za nadaljnjo rast in razvoj družbe.«
V izjavi ob izteku prevzemne ponudbe ste izrazili prepričanje, da je mogoče iz Jelovice napraviti evropsko uspešno podjetje. Kaj nameravate napraviti?
»Veliko bo treba storiti, a cilj je jasen. Najprej moramo pregledati stanje na trgu, kjer ima Jelovica svoje ime, tradicijo, dobre produkte in partnersko mrežo. Omenjeno velja predvsem za Slovenijo in območje nekdanje Jugoslavije, kar je treba izkoristiti in razširiti, potrebne so prilagoditve trgom, povečanje produktivnosti, obsega proizvodnje in dodane vrednosti ter boljši izkoristek surovin. Zagotoviti moramo razvojna sredstva za potrebne investicije. Torej rezerve in priložnosti so tako znotraj podjetja – pri porabi sredstev, načinu dela, pri človeških virih kot zunaj podjetja – pri prodaji, trženju in nabavi. Pri tem lahko prvi del rezerv izkoristimo sami, za drugi strateški del pa bo potreben tudi povezan nastop lesnopredelovalnih družb in posluh države za lesnopredelovalno industrijo.«
Imate v mislih problem izvoza neobdelanega lesa, na katerega ste opozorili že v prej omenjeni izjavi?
»Da. Zaradi neomejenega izvoza hlodovine cene surovine izjemno naraščajo. Žal s tem slovensko gospodarstvo z vsakim izvoženim hlodom izgubi polovico povprečne slovenske plače, jutri pa lahko zaradi tega dodatno izgubimo še dvajset tisoč delovnih mest v lesnopredelovalni industriji. Nad tem se moramo zamisliti in ukrepati, kot so ukrepali naši sosedje. Lesnopredelovalna industrija je zaradi energetskih vplivov in ekološke neoporečnosti pri njih zaznana kot strateško pomembna. Zavedajo se tudi omejenosti domače surovine in veliko je govora o subvencijah za slovenski les, s čimer še dodatno krepijo svoje pozicije. Z naravnim bogastvom, ki ga ima Slovenija v obliki lesa, bi morali ravnati skrbneje in bolj pametno.«
Pri reševanju poslovanja Jelovice ni bilo večjih odpuščanj delavcev. Imate že morda oceno o tem, kaj bo treba storiti pri številu zaposlenih?
»Razvoj Jelovice smo začrtali v smeri povezovanja in povečevanja obsega poslovanja. Za povečevanje obsega bomo potrebovali nove sodelavce, ki jih že iščemo. Večjega odpuščanja ne predvidevamo, zagotovo pa bo prišlo do prerazporeditev in osvežitev na nekaterih mestih. Za dosego ciljev bo dela veliko, saj želimo v obdobju 2008–2012 Jelovico umestiti v vrh slovenske lesnopredelovalne industrije. Imamo zanimive produkte in dobro lokacijo, trgi okrog nas so v razvoju. Poudarek bo na razvoju izdelkov, povečanju produktivnosti in vzhodnih trgih.«
Po prevzemu ste poudarili tudi potrebo Jelovice po novem strokovnem kadru. Katerem?
»Če želimo, da postane Jelovica sodobno podjetje, je treba posodobiti notranjo strukturo in pripeljati nove strokovne moči, znanje in dodatno energijo. Okrepitve so potrebne pri produktnem razvoju, tehnologiji in trženju. Veste, podjetje – družbo predstavljajo ljudje in le najboljši so lahko ustvarjalci uspeha. V Jelovici je osnova izredno dobra, potrebne pa so nekatere osvežitve.
Leto 2007 je bilo za Jelovico precej burno. Sedaj ima družba že tretjo upravo, zlasti v nadzornem svetu se je dogajalo marsikaj, kar ni bilo v njen prid. Kako to ocenjujete?
»Do teh dogodkov sem zelo kritičen in prepričan sem, da so imeli zelo negativne učinke za poslovanje Jelovice. Po informacijah uprave se nekateri ukrepi za zmanjšanje poslovno negativnih učinkov že izvajajo, odpravljajo se zamude pri dobavah in povečujejo prodajne aktivnosti. Nadzorni svet je tudi že naložil upravi, da prouči sporne pretekle dogodke in pripravi ustrezne ukrepe v smeri zaščite interesov družbe.«
Po odstopu nekdanjega predsednika nadzornega sveta in marionetne uprave, ki jo je nastavil, je bil na mesto predsednika uprave imenovan dr. Aleš Ekar. Je to dobra in trajnejša rešitev?
»Mislim, da je takratni nadzorni svet z imenovanjem dr. Ekarja ravnal preudarno in znotraj Jelovice našel najboljšo možno rešitev za ustavitev negativnih trendov ter normalizacijo poslovanja. O dosedanjem delu uprave lahko rečem, da se stvari odvijajo v pravo smer, in upam, da bo upravi s povečano aktivnostjo že letos uspelo ustvariti boljši poslovni rezultat kot lani, kar bi bila največja nagrada za vse zaposlene.
Tako lastniki kot uprava si želimo, da Jelovica postane uspešna in pomembna družba tudi za razvoj gorenjske regije in postane pravi partner tudi za neposredna okolja delovanja – torej občine Škofja Loka, Preddvor in Gorenja vas, ki tako dobivajo pravega soustvarjalca svojega okolja, ob tem pa seveda pričakujemo njihovo podporo in razumevanje za nadaljnji razvoj družbe Jelovica.«