V senci visokih borovcev

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Humor / ponedeljek, 2. januar 2012 / 06:00

V sodobnem hotelsko-poslovnem jeziku bi galeriji Fundacije Maeght v St-Paulu lahko rekli "center dobrega počutja". Brez savn, masaž in džakuzijev in "samo" v družbi umetnin na stenah galerije ali na vrtu v senci borovcev, kjer se človek počuti kot čevapčič v lepinji. Sanjsko.

V enem naših vodnikov smo zasledili, da je nekje v zaledju Antibesa ena fina galerija, v kateri si je moč ogledati nekaj odličnih »kosov« takih velikanov svetovne likovne umetnosti, kot so George Braque, Marc Chagall, Alberto Giacometti in seveda najbolj znan med njimi Joan Miro. Zdi se nam pravi namig za umirjanje telesa (počitek) in duha (prav tako počitek). Provansa z Azurno obalo, in živopisno ogrlico vasic im mestec francoskega juga, očitno ne privlači le nas novodobnih turistov, ampak je že v preteklosti v svoja nedrja privabljala številne umetnike, literate, glasbenike, likovnike … Posebno slednje. Van Gogh, Cezanne, Renoir, Matisse, Picasso in drugi so v katerem od majhnih mestec na jugu preživljali počitnice oziroma se za dalj časa ali pa za stalno naselili. Umetniki so si pogosto v tamkajšnjih domačinih pridobili nove prijatelje kot častilce njihovih umetnin. Ni čudno torej, da se v različnih zasebnih zbirkah in javnih muzejih nahaja kar precej del teh svetovno znanih umetnikov, ki so javnosti ena bolj druga manj, tretja pa žal sploh niso dostopna.

Kakih trideset kilometrov iz našega izhodišča v Antibesu v gričevnatem zaledju Azurne obale je v majhnem mestecu St-Paul tako imenovana Fundacija Maeght, ki jo tako umetnostnozgodovinska stroka kot ljubitelji umetnosti priznavajo za enega najboljših evropskih muzejev sodobne umetnosti. Že na vstopu me razveseli dejstvo, da mednarodna novinarska izkaznica tu (in tudi sicer v Franciji) nekaj velja. Zame brezplačno.

V senci visokih borovcev s krošnjami, ki kot veliki dežniki štrlijo v nebo, nas preseneti slikovita stavba, prava arhitekturna mojstrovina, okrog katere so v majhnem parku posejani številni kipi, instalacije, mozaiki, freske. Med njimi se pretaka voda, ki polni male bazene. Ta mednarodno prepoznaven center moderne in sodobne umetnosti sta v šestdesetih letih ustanovila zbiralec umetnin, galerist in založnik Aime Maeght in njegova žena Marguerite. Kupila sta posestvo v St-Paulu in dala poslopje zgraditi po načrtih katalonskega arhitekta Josepa Lluisa Serta. Takrat naj bi bil to odprt prostor za umetnost, kot je recimo Pariz, ampak v primerjavi z njim, bi bil manj stresen in s svojim umirjenim mediteranskim okoljem bolj ustvarjalno navdihujoč za umetnike. Pa ne samo umetnike, tudi za eno dobro spačkarsko ekipo, samo ustvarili nismo nič tisti dan.