Narava in trg najbolj "udarila" pridelovalce krompirja

Konec leta je kljub prazničnemu vzdušju čas za oceno o letini, cenah, ekonomiki ...

Kranj – Nekaj odgovorov na vprašanja, kakšna je bila letos kmetijska letina, kakšne so bile cene kmetijskih pridelkov in reprodukcijskega materiala in kakšna je bila ekonomika v posameznih kmetijskih dejavnostih, daje jesenska ocena stanja v kmetijstvu v letu 2011, ki so jo pripravili na oddelku za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Po oceni inštituta naj bi bila letos rastlinska pridelava količinsko na lanski ravni, a za dva odstotka nižja od petletnega povprečja 2006–2010, živinorejska proizvodnja pa bo verjetno letos za dober odstotek manjša kot lani in kar za štiri odstotke nižja od petletnega povprečja. Cene rastlinskih pridelkov so bile po prvih ocenah letos višje za okoli pet odstotkov, pri tem pa naj bi najbolj porasle cene žit, še zlasti pšenice in ječmena. V živinoreji naj bi se cene na letni ravni zvišale za deset odstotkov, največji porast je pri mleku in govedu, nižje kot leta 2010 so le cene drobnice. Ker bo inflacija po oceni urada za makroekonomske analize in razvoj letos 1,6-odstotna, se bodo cene pridelkov tudi realno zvišale, vendar se bo cenovno-stroškovno razmerje znova močno poslabšalo. Ob dokaj visoki rasti cen pridelkov so namreč močno porasli tudi stroški za tekočo porabo, na letni ravni bodo letos približno za 15 odstotkov višji kot leto prej. Cene krmil so se zvišale za dobrih 25 odstotkov, cene gnojil in sredstev za izboljšavo tal za nekaj več kot 21 odstotkov, cene energije in maziva za slabih 15 odstotkov … Najmanj, za 1,8 odstotka, so porasle cene veterinarskih storitev.

Mleko: stroški porasli manj kot prihodki

Poglejmo še, kaj se je dogajalo v kmetijskih dejavnostih, ki so na Gorenjskem najpomembnejše. Odkup mleka v Sloveniji bo letos za slab odstotek večji kot lani, a kar za pet odstotkov manjši kot v povprečju v obdobju 2006–2010. Okrog 30 odstotkov mleka bo prodanega v tujino, to je približno toliko kot lani. Odkupna cena bo na letni ravni višja za 12 odstotkov, višja bo tudi vrednost izločenih krav. Ker so stroški prireje porasli manj kot prihodki, se bo razmerje med prihodki in stroški v primerjavi z lani rahlo izboljšalo, ekonomski rezultat pa bo še vedno globoko pod povprečjem zadnjega petletnega obdobja.

Govedoreja: ugodnejše kot lani

Obseg prireje govedi bo po prvi oceni na ravni povprečja zadnjih petih let, vendar bo zakol v domačih klavnicah letos za odstotek manjši, večji pa bo izvoz živih živali. Ekonomske razmere za pitanje goved so bile letos kljub porastu skupnih stroškov nekoliko ugodnejše kot lani, saj bodo odkupne cene po prvih ocenah višje od lanskih za deset odstotkov, stroški prireje pa za štiri odstotke. Ekonomski rezultat bo predvidoma za dober odstotek boljši od povprečja zadnjih petih let.

V prašičereji tudi letos beležijo upad prireje, odkupne cene bodo po prvih ocenah za sedem odstotkov višje od lanskih. Pri rejcih, ki krmo pretežno kupujejo, se je ekonomski položaj glede na leto 2010 še poslabšal, pri tistih, ki večino krme pridelajo sami, pa so se rezultati reje nekoliko izboljšali.

Pri reji drobnice za meso bo tudi letos razmerje med prihodki in stroški neugodno in najslabše v zadnjih petih letih.

Krompir: dobra letina in porazne cene

Pridelovalci so letos za krompir namenili še manj površin kot lani, le 3.600 hektarjev, kar je četrtino manj kot v povprečju zadnjih petih let. Čeprav je bil povprečni hektarski pridelek visok (26,4 tone na hektar) oz. za 17 odstotkov višji od petletnega povprečja, je bilo pridelanega le 96 tisoč ton krompirja, kar je najmanj doslej. Dobra letina v Evropi je povzročila nizke odkupne cene. Odkupovalci v Sloveniji so na začetku odkupovali pozni krompir po deset centov za kilogram, kasneje se je cena še znižala, po podatkih statističnega urada so ga septembra odkupovali po ceni, ki je bila za 45 odstotkov nižja kot leto prej. Ekonomičnost pridelave se je bistveno poslabšala, po prvih ocenah bodo prihodki vsaj za polovico nižji kot leto prej, stroški pridelave pa predvsem zaradi podražitve semena in gnojil za desetino višji.

Pšenica: občutno bolje kot lani

Pridelovalci so letos zaradi nizke lanske odkupne cene namenili pšenici še manj njiv kot lani, le slabih 30 tisoč hektarjev, kar je za desetino manj od povprečja zadnjih petih let. Doseženi hektarski pridelek 5,2 tone na hektar je bil največji doslej, žal pa kakovost pšenice ni bila najboljša. K dobremu odkupu je prispeval tudi predlani sklenjeni dogovor o boljšem delovanju slovenske žitne verige. Ekonomske razmere so se letos v primerjavi z lani pomembno izboljšale. Odkupna cena je bila v času spravila za dve petini višja kot leto prej, prihodek je v primerjavi z lani porasel za četrtino, medtem ko so bili skupni stroški višji za pet odstotkov.

Pri oljni ogrščici je povečano mednarodno povpraševanje za potrebe industrije biogoriv povzročilo zvišanje odkupne cene, ta je v času spravila letine znašala od 400 do 410 evrov za tono in je bila skoraj za polovico višja kot lani in za šest odstotkov višja kot v zelo ugodnem letu 2008. Prihodki so bili za 35 odstotkov višji kot lani, stroški pa so se v primerjavi z letom 2010 zvišali za dobre štiri odstotke.