Dragi otroci, želim vam ...

Moje tokratne želje so namenjene otrokom, sporočilo pa je za nas, odrasle. Kajti mi smo tisti veliki in glavni, ki želje slišimo in jih izpolnimo. Ali pa jih ne slišimo in podarjamo vse leto same neuporabne stvari. Neuporabne nasvete, neživljenjske modrosti, stokrat povedane pridige, igrače, ki obležijo v kotu, aktivnosti, ki so bolj želja staršev kot otrok. Če bi imela čarobno palico, bi za otroke začarala nekaj nujnih želja. Vsakega po malo in vse tisto, kar potrebujejo za srečno otroštvo. Radostne starše. Takšne, ki bi jutra začenjali z veseljem in večere zaključevali s hvaležnostjo. Vmes bi začarala nekaj težkih dni, ki bi pokazali, iz kakšnega testa smo in kako rešujemo težave. Otroci potrebujejo oboje. Radost za življenjsko energijo ter preizkušnje za uporabo veščin. Starši to dajemo ali pa se skrivamo za izgovori. Življenje je težko. Res je. Zato ga ne otežujmo še sami. Otrokom bi podarila starše brez izgovorov. Prevečkrat jih uporabimo in so nam postali bergla za vse, kar nam ne diši. Radostni starši iščejo čas za biti skupaj, iščejo možnosti za piknik sredi zime, najdejo tisoč in en način, da jim je lepo. Njihovi otroci ne poslušajo kar naprej, kako so sitni, nemogoči in zoprni. Radost je, ko stopi starš skozi vrata in najprej objame otroka. Vidi razmetane čevlje (in bo otroka tudi naučil, da jih pospravi), vendar sta objem in prijazen pozdrav bolj pomembna. Dajeta energijo, medtem ko jo nerganje jemlje. V medsebojnih odnosih bi izbrisala občutke krivde za vedno. Kajti njihov namen ni dosežen, če v življenju nič ne spremenimo. Vse življenje lahko popravljamo, nikoli ni prepozno za drugačne besede, za boljše ravnanje. Zato bi začarala takšne starše, ki se upajo, znajo in želijo popravljati, predvsem sebe, svoje vedenje. Vse, kar je pokvarjeno, je potrebno popraviti. Tako to je. Z avtom, z uro, s človekom. Napake so dopustne, če delamo z njimi škodo otrokom, pa jih je potrebno nadomestiti z boljšimi možnostmi. Otroci hitreje odpuščajo kot odrasli. Otrokom želim takšnih staršev, ki prepoznajo svoje napake in se iz njih kaj naučijo. V žabe pa bi spremenila vse tiste starše, ki imajo vedno prav in gonijo svoj prav do onemoglosti, tako daleč, da z njim zastrupijo vse okrog sebe. Skrijte se, žabe …