Na današnji dan

Danes je 30. december 2011. Vas zanima, kaj se je pomembnega zgodilo na današnji dan? Na pamet tega seveda ne poveste, ker ne veste. Jaz tudi ne. Pa poglejmo v knjigo, ki jo je sestavil zgodovinar Martin Ivanič, ugledni in preizkušeni urednik Enciklopedije Slovenije in Slovenike; naslov knjige je Na današnji dan, podnaslov Ljudje in dogodki. In res: za vsak dan v letu, od 1. januarja do 31. decembra, najdete v tem priročniku popis najpomembnejših dogodkov in osebnosti, ki so v slovenski in svetovni zgodovini zaznamovali dotični dan. Tako imamo na strani 30. december zabeležen tudi naslednji gorenjski dogodek iz leta 1789, torej v letu velike francoske revolucije: »Na Stari Savi, Jesenice, umre fužinar in podjetnik Valentin Ruard (*?, 1713), začetnik kranjske veje belgijske rodbine, 1766 kupi železarno na Savi, 1775 pa fužine v Mojstrani in na Plavžu (Jesenice) ter zaradi pridobivanja oglja obsežne okoliške gozdove; 1789 prepusti posest sinu Leopoldu, ki začne uporabljati domači premog, ki ga od 1796 pridobiva v okolici Zagorja ob Savi.« Na ta dan pod letom 1937 pa piše: »Na Golniku umre gradbeni tehnik Ivan Rožman (*Ljubljana, 27. 12. 1901), smučar in alpinist, projektant smučarskih skakalnic, avtor projekta stometrske skakalnice v Planici, 1934 prvi na svetu uporabi t. i. snežni cement za pripravo skakalnice.« Na dan 30. decembra sta torej umrla dva pomembna gorenjska moža, eden za železarstvo na Jesenicah, drugi za slovensko smučarijo, za dejavnosti, ki so za Jesenice in Planico pomembne še danes. Iz obeh opisov je razvidno tudi eno od načel, ki jih avtor pojasni v spremni besedi: da pomembne ljudi omenja na dan, ko so umrli, razen še živečih, ki jih veže na njihov rojstni dan. Prešerna torej najdemo pod datumom 8. februar, Slavka Avsenika, najbolj slovečega od živečih gorenjskih »pevcev«, pa pod njegovim rojstnim dnevom 26. novembra v letu 1929: »V Begunjah na Gorenjskem se rodi Slavko Avsenik, harmonikar, ki 1954 z bratom Vilkom osnuje kvintet (pozneje ansambel) bratov Avsenik, ki tudi v tujini zaslovi s številnimi vokalno-instrumentalnimi skladbami, med drugim prejme 30 zlatih plošč.«

 

Kaj pa se je 30. decembra pomembnega zgodilo po svetu? V Rusiji, 1916: »V Petrogradu, kot se od 31. 8. 1914 imenuje Sankt Peterburg, umorijo meniha in pustolovca Grigorija Jefimoviča Rasputina (*med 1864 in 1872), domnevnega čudodelnika in zdravilca, ki ima od 1907 vse večji vpliv na carsko družino, zlasti ko se pokaže izboljšanje zdravja hemofiličnega prestolonaslednika; z vplivom na carico in s spotikljivim življenjem si nakoplje močne sovražnike.« Pa v Jugoslaviji, 1920: »Vlada sprejme poseben odlok, znan kot Obznana, s katerim do sprejema (vidovdanske) ustave prepove vsako propagandno dejavnost KPJ, sicer po moči tretje stranke v ustavodajni skupščini; povod sta veliki rudarski stavki v Sloveniji in BiH, razen za komunistične poslance, ki jih varuje imuniteta, pa to dejansko pomeni prepoved delovanja KPJ in njen prehod v podtalno delovanje (glej 2. 8. 1921).« In še na ta dan 2006: »V Bagdadu po pravnomočnosti obsodbe zaradi zločinov proti človečnosti usmrtijo nekdanjega diktatorskega voditelja države Sadama Huseina (*28. 4. 1937); od vojaškega udara 1968 je podpredsednik revolucionarnega sveta, 1979-2003 predsednik; oblast izgubi ob ameriškem vojaškem napadu zaradi domnevne posesti orožja za množično uničevanje.«

 

 

In tako bi lahko navajali za vse dni v letu. A poglejmo raje še eno od načelnih opredelitev v avtorjevi spremni besedi. »V svetu obstaja že veliko koledarskih kronologij, knjižnih ali digitalnih. V le-teh tudi po dvajsetih letih samostojne Slovenije kronoloških podatkov o njej tako rekoč ni, redke izjeme pa so pogosto zelo ohlapne. Po drugi strani je v Sloveniji nastalo že veliko različnih podatkovnikov, a so brez izjeme abecedno klasificirani (enciklopedije, leksikoni, slovarji). Več kot očitno je, da, z izjemo nekaterih starejših, fragmentarnih, deloma celo politično zaznamovanih (recimo kronologije t. i. naprednega delavskega gibanja) in večinoma zaporednih, še nimamo celovitejše (koledarske) kronologije, ki bi skušala glede na vire obravnavati vsa obdobja in vsa področja življenja čim bolj celovito in sorazmerno … Poleg tega smo želeli uporabniku olajšati predstavo, kaj se je dogajalo na Slovenskem sočasno z velikimi dogodki po svetu.« Skratka: dragocena in zelo uporabna knjiga, za vsak dan v letu.