Gradil je z vizijo

Konec novembra je izšla monografija o opusu stavbenika Josipa Slavca. Na pročelju nekdanjega hotela Stara pošta v Kranju, ki ga je gradilo prav Slavčevo podjetje, so postavili tudi doprsni kip. "Josip Slavec je bil vizionar in je znal hoditi za svojimi sanjami," razmišlja avtorica knjige, zdravnica, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

Podjetje Josipa Slavca je zgradilo okoli osemdeset mostov, številne ceste, postavilo več hotelov, številne stanovanjske vile in druge objekte. V Kranju, na Bledu, po Gorenjskem, vsej Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Leta 1929 je takrat komaj osemindvajsetletni stavbenik zmagal na licitaciji državnih železnic v Ljubljani in dobil svoje največje naročilo med mostovi v Zidanem Mostu. Zgradil je veličasten 151 metrov dolg železniški most s tremi velikimi in dokaj plitvimi loki. Most je bil izziv zanj in velik dosežek za takratno slovensko gradbeno stroko. Cesti Preddvor-Jezersko in Podvin-Lesce, del ceste na Vršič; v Kranju Andrašičeva hiša, nekdanji hotel Stara pošta, Adamičeva hiša, arkade Roženvenskega stopnišča in Prešernovega gledališča, rovi pod Kranjem, Gaštejski klanec in druge gradnje, ki še danes dajejo pečat mestu Kranju in gorenjski pokrajini, pa hotela Park na Bledu in Jelen v Kranju, ki ju ni več in ju je odnesel čas, zadnjega natanko pred letom dni, ter številne povojne gradnje. A vendar mojstrovine Josipa Slavca nam in bodočim rodovom ostajajo ohranjene v knjigi z naslovom Dosežki slovenskega gradbeništva (1918-1941) in opus stavbenika Josipa Slavca, avtorice Zvonke Zupanič Slavec, žene Josipovega vnuka Aleša Slavca, ki danes s proizvodnjo gradbenih materialov nadaljuje podjetniško tradicijo svojega deda.

Široko, ravno izpeljite cesto ...

... ki nam držala bo v svobode mesto; čvrst most nam sezidajte čez prepad, da zopet mogel bo do brata brat. Stavbeniku Josipu Slavcu, mojstru za ceste in mostove. V Ljubljani 2. 9. 1943, Oton Zupančič. Ti verzi so posvetilo pesnika Otona Župančiča stavbeniku Josipu Slavcu, s katerim je bil septembra 1943 skupaj na zdravljenju v Šlajmerjevem domu v Ljubljani. Zapisana misel je več kot primeren uvod v slikovito monografijo o projektih Josipa Slavca, ki jo je s sodelavci zapisala in uredila dr. Zvonka Zupanič Slavec. "Na nedavni predstavitvi na Inženirski zbornici Slovenije, ta je tudi sodelovala pri projektu monografije in postavitve doprsnega kipa Josipu Slavcu, so sogovorniki jasno povedali, da je gradbeništvo med obema vojnama na Slovenskem še vedno velik nepopisan list, zato je ta knjiga pravo odkritje in je referenčno delo, ki tudi preko bogatega slikovnega gradiva nagovarja k nadaljnjemu raziskovalnemu delu," je povedala Slavčeva.

Slavčevi imajo namreč v domači zbirki nad tisoč fotografij, saj se je Josip očitno dobro zavedal pomena gradenj, ki jih je vodil, zato je vse to skrbno dokumentiral. Gre za pomembno vsebino, ki ne pritiče le družini Slavec, ampak širši slovenski javnosti, saj gre za kulturno in tehniško dediščino. "Slavčevo delo je vredno pozornosti strokovne slovenske javnosti, hkrati je del lokalnega okolja in ljudi."

Sama je bila pobudnica knjige, hkrati pa se je vseskozi lahko zanesla na pomoč Josipovega sina Saše. Biografsko knjigo o Josipu Slavcu sta na dokumentaren način leta 2001 že napisala prof. Majda in prof. Jože Žontar, v novi knjigi pa s 400 fotografijami spoznamo njegov gradbeni opus. V sodelovanju z Zavodom za turizem Kranj je Slavčeva hkrati pripravila dve razstavi o stavbeniku in podjetniku ter njegovih delih. V kranjskih rovih so bile predstavljene njegove stavbe v Kranju, v Kranjski hiši pa tudi njegove gradnje drugod po Sloveniji in na Hrvaškem ter razlastitvena usoda in nastanek jedra Gradisa iz njegovega podjetja.

Čustva in strokovnost

"Josip Slavec je bil z delovnim značajem in bogatim znanjem v gradbeništvu poseben človek: bil je vizionar, ki je znal hoditi za svojimi sanjami. Zato sem že na začetku pisanja knjige razmišljala tudi o postavitvi doprsnega kipa, s katerim so se kasneje identificirali v Inženirski zbornici Slovenije, saj gre za pomembnega slovenskega gradbenika. Prav tako so se s postavitvijo kipa na pročelje nekdanjega hotela Stara pošta strinjali v družini Gorjanc, ki je danes spet lastnica večjega dela stavbe, ki jo je leta 1929 za njih gradil prav Josip Slavec," o ideji in postavitvi doprsnega kipa razmišlja Zvonka Zupanič Slavec in dodaja: "Mislim, da je kip v Kranju privilegij za mesto. Slavec je namreč pomemben vseslovensko, a Kranj si je izbral za svoj dom. S postavitvijo kipa na pročelju Stare pošte v Kranju, ki je zaščitena kot spomenik, so se strinjali tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ki sicer daje soglasje za tovrstne posege v mestu."

Doprsni kip je čudovito ustvarila akademska kiparka Irena Brunec - Tébi in po besedah sogovornice je bilo sodelovanje z njo žlahtno. "Tastu so se orosile oči, ko je videl osnutek kipa v glini, saj je v njem prepoznal lik svojega očeta," se spominja Zupanič Slavčeva. Stavbenikovo prepoznavnost v Kranju so na najlepši način potrdili številni Kranjčani, ki so prišli na odkritje kipa.

Kot je povedala pobudnica celotnega projekta, je osebna iniciativa, ki običajno prihaja s strani sorodnikov, posledica čustvene naveze, ki je gonilo ohranjanja spomina, hkrati pa je potreben argumentiran pristop z delom predstavljenega, ki osebnost postavi na pravo mesto v družbi.

"V projektu, ki je trajal dve leti, je sodelovala celotna družina Slavec, od Josipovega sina Saše, ki je vestno čuval slikovno gradivo, njegove žene Tatjane, ki hrani izjemno bogat spomin nanj, vnuka Aleša, njegove hčere Ksenije, ki je povzela biografijo Žontarjevih in jih citirala, in obeh sinov, Marka in Mateja, ki sta urejala slikovno gradivo, ga iskala po arhivih in ga pripravljala za nadaljnjo obdelavo. S svojimi nasveti pri izbiri avtorjev uvodnih besedil v knjigi je sodeloval mož Aleš," razlaga avtorica knjige, ki se za sodelovanje zahvaljuje tudi sodelavcem v Gorenjskem muzeju, kranjski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Zavodu za varstvo kulturne dediščine ...

"Pomembno je, da tudi širši javnosti predstavljamo ljudi, ki so narodu v preteklosti dali čvrste korenine, mu vlivali samozavesti in gradili njegovo identiteto. Menim, da so v Kranju in na Gorenjskem še zamolčane, a širše pomembne osebnosti, zato naj se njihovi sorodniki povežejo s kompetentnimi ustanovami in ohranijo like narodove zgodovine," še dodaja Zvonka Zupanič Slavec. Znani podjetnik in stavbenik Josip Slavec ima odslej v Kranju svoje mesto.