Avtorici razstave Janja Železnikar in Zora Torkar skupaj z oblikovalko Polono Zupančič

Odsevi kamniških tisočletij

V Medobčinskem muzeju Kamnik so ob koncu leta, v katerem so praznovali svojo petdesetletnico, odprli novo stalno razstavo o zgodovini mesta in okolice.

V pritličju gradu Zaprice, kjer ima kamniški muzej svoje prostore že petdeset let, so sredi decembra odprli prenovljeno stalno razstavo Odsevi kamniških tisočletij, ki pa ne predstavlja le kamniške zgodovine, pač pa tudi nekatere najdbe s področja preostalih sedmih občin kamniško-domžalskega območja, ki jih ustanova danes pokriva kot Medobčinski muzej Kamnik.

»Nova stalna razstava je zasnovana tako, da prikazuje življenjski prostor širšega kamniškega območja od doslej znanih paleontoloških najdb, prvih poselitev in nastanka mesta vse do 19. stoletja. Skozi predmete sledimo različnim družbam posameznih obdobij, političnim, socialnim in gospodarskim razmeram, prometu, kulturi, umetnosti in vsakdanjemu življenju. Pomembna nadgradnja strokovnega scenarija je tudi sama postavitev, ki zajema replike, rekonstrukcije, predmete na otip in zvočno-slikovno digitalizirane informacije, ki obiskovalcu omogočajo aktivno sodelovanje,« nam je novo razstavo predstavila direktorica muzeja in ena od avtoric Zora Torkar, ob tem pa dodala, da so zanimivi postavitvi dodali tudi kar nekaj pedagoških kotičkov, kjer se obiskovalci lahko seznanijo z rimskimi igrami, kovanjem denarja in merjenjem s starimi merskimi enotami, poslušajo lahko legende, si ogledujejo filme, in zemljevide, svoje znanje pa lahko dopolnijo tudi preko računalniških zaslonov.

Pomemben del muzejskih predmetov v kamniškem muzeju predstavljajo tudi arheološke najdbe, za katere zadnja leta skrbi kustodinja Janja Železnikar. »Na tokratni razstavi so med arheološkimi predmeti predstavljeni predvsem tisti iz obdobja Rima in zgodnjega srednjega veka – med najbolj znanimi so izkopanine s kamniškega Malega gradu ter iz najdišč na Trojanah, v Suhadolah … Ker smo na tem območju našli kar nekaj rimskih vil rustik (v Suhadolah, v Križu pri Komendi, pri Vodicah …), smo na tej razstavi s pomočjo predmetov skušali predstaviti prav to – njihovo shrambo, kuhinjo, hišni oltarček in obedovalnico,« je del arheološko obarvane razstave predstavila Janja Železnikar, ki za prihodnje leto že pripravlja novo razstavo o izkopaninah iz prazgodovine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / petek, 8. februar 2013 / 07:00

Rdeče pomaranče za firbce

Pustnemu času pravijo ponekod tudi peti letni čas ali čas norčij. Eden najstarejših uličnih evropskih karnevalov je karneval v valonskem delu Belgije, v mestu Binche, približno 60 km južno od Bru...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:20

Novi nesreči v gozdu

Kranj – V torek sta se pri delu v gozdu poškodovali dve osebi. V Mavčičah je veja drevesa, ki je padlo, poškodovala 84-letnega domačina, v okolici Poljan nad Škofjo Loko pa je hlod med premikanjem...

Kultura / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:19

Književnost manjšin in priseljencev

Ljubljana – Novost na nedavnem festivalu Slovenski dnevi knjige v organizaciji Društva slovenskih pisateljev je bil sklop Babilon, ki omogoča srečevanje različnih jezikov. Ob tem so se v zadnjih dn...

Šenčur / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:17

Naročili bodo novo cenitev

RP Investicije, podjetje iz Skupine Ržišnik Perc, edinega še preostalega zemljišča za krožišče pred šenčursko poslovno cono ne proda zaradi prenizke ponujene cene.

Bohinj / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:15

Zakon nepravičen za Bohinjce

Bohinjski župan Franc Kramar: predlog zakona o legalizaciji črnih gradenj iz Bohinjcev znova dela drugorazredne državljane.

Škofja Loka / ponedeljek, 28. april 2014 / 12:08

Srečno pot, novi režiser!

Na 266. obletnico smrti patra Romualda Marušiča, ki je leta 1721 napisal Škofjeloški pasijon, so predstavili režiserja prihodnje uprizoritve pasijona Milana Goloba. S foto monografijo Škofjeloški pasi...