V spomin: Cvetko Kobal - Florjan (1921-2010)

Besedilo: Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 15. februar 2010 / 06:00

Na dan slovenskega kulturnega praznika smo se v Škofji Loki poslovili od aktivista NOB, taboriščnika in partizana Cvetka Kobala - Florjana.

Rojen je bil 15. decembra 1921 v Škofji Loki in obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Takoj ob ustanovitvi, spomladi leta 1941, se je vključil v delovanje OF na širšem škofjeloškem območju, sodeloval v poljanski vstaji, že januarja leta 1942 pa je bil aretiran, odveden v Begunje, od tam v Auschwitz, nato v Mauthausen in na prisilno delo v Linz. Spomladi leta 1944 mu je uspelo pobegniti in takoj se je vključil v gorenjske partizanske enote. Leta 1945 je sodeloval v sklepnih bojih 9. korpusa Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije pri osvobajanju Trsta. Po osvoboditvi je študiral ekonomijo in začel svojo bogato politično in poklicno kariero. Bil je župan občine Škofja Loka, nato podpredsednik okraja Kranj. Leta 1962 je odšel v Beograd kot državni podsekretar in sodeloval pri pripravi gospodarske reforme, kasneje je prevzel mesto sekretarja za gospodarstvo Slovenije. Od leta 1969 je bil poslanec v jugoslovanski skupščini, kasneje je postal prvi guverner Narodne banke Slovenije.

Po ustavnih amandmajih leta 1971 je oblikoval zakonodajo na monetarnem področju in sodeloval pri nastajajočem zakonu o Narodni banki Slovenije, ki je bila simbol samostojne države Republike Slovenije. V tem času je sodeloval tudi pri gradnji Ekonomske fakultete v Ljubljani, na kateri je predaval v podiplomskem študiju, in bil več let predsednik sveta te fakultete. Upokojil se je leta 1990 in aktivno sodeloval pri oblikovanju slovenske ustave ob osamosvojitvi.

V svoji zavezanosti vrednotam NOB se je zavedal, da le zapisano ostane kasnejšim rodovom. Zato je že leta 1944 napisal brošuro o trpljenju taboriščnikov v Mauthausnu. Tako z motivacijo, s posredovanjem podatkov in dokumentov kot z zagotavljanjem sredstev je pomagal pri izidu obsežnih monografij o medvojnih dogajanjih na Gorenjskem - o škofjeloškem, kranjskem in jeseniškem okrožju. Skupaj z Bogdanom Osolnikom sta leta 1998 zbrala dragocene podatke in bogato slikovno gradivo za knjigo Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944–1945. Zadnja leta si je zelo prizadeval za raziskavo in ovrednotenje poljanske vstaje, ki je na začetku leta 1942 prerasla v legendarni dražgoški boj. Rezultata, to je raziskave, ki je v zaključni fazi, in načrtovane poljudne obravnave teme žal ni dočakal.

Cvetko Kobal je s svojim zgledom, nasveti, pobudami, pripravljenostjo in vsakršno pomočjo, materialno in tisto, ki jo lahko da osebnostno tako močna oseba, kot je bil on, prispeval pomemben delež k delovanju borčevske organizacije v Škofji Loki in širše na Gorenjskem.