Slovenija praznuje

Smo pred božičem 2011. Se še spominjate, kako je bilo na ta praznik pred četrt ali pol stoletja? »Po 2. svetovni vojni se je moralo tudi božično praznovanje zaradi politične in ideološke odločitve takratne oblasti, da se božič ne praznuje kot javni, torej tudi državni praznik, umakniti v družinsko okolje. Zadnjič je bil dela prost dan leta 1952. To se je spremenilo šele leta 1986, ko je takratni predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jože Smole (1927-1996) omogočil ljubljanskemu metropolitu, nadškofu Alojziju Šuštarju (1920-2007), da je prek radia in televizije ljudem javno voščil za božič. Voščilo je izrekel tudi Jože Smole, zato je dobil vzdevek Božiček. Čez tri leta, l. 1989, so časopisi na naslovnicah lahko spet objavili uradna božična voščila, saj je bil to leto božič znova uveden kot praznik, čeprav so v drugih delih tedanje Jugoslavije protestirali. Vendar je vnovično uveljavljanje božiča kot javnega praznovanja sovpadalo z zadnjimi urami skupne države, zato je bilo priznanje tega praznika le še en motiv na poti k dokončni osamosvojitvi Slovenije.«

In kako je z božičem zdaj, v »novi Sloveniji«? »Sodobni božič se v Sloveniji odvija in razvija na dveh temeljnih ravneh: na družinski, kjer je lahko del verske zavesti ali zgolj 'tradicionalni' praznik, in na javni, kjer je del globalističnega božiča z vsemi nakupovalnimi in drugimi potrošniškimi pojavi. Vidimo torej, da se v sodobnem božiču prepletajo različne vsebine in ni le ozko krščanski praznik. Je torej večplasten in prav v tem je treba iskati njegovo veliko priljubljenost in vitalnost obstoja. Božič je postal javni in skupinski praznik, njegovi pomembni povezovalni sestavini pa sta še vedno družina in dom.«

Od kod sta ta zanimiva in poučna navedka o božiču nekoč in danes? Iz velike knjige z naslovom Slovenija praznuje in podnaslovom Sodobne šege in navade na Slovenskem. Napisal jo je prof. dr. Janez Bogataj, po stroki etnolog, sicer pa nesporni prvak v boju za veljavo narodopisne dediščine med sodobnimi Slovenci. Kdo ga ne pozna! Napisal je že več kot 55 knjig (kot avtor ali soavtor), neutrudno se pojavlja na raznih srečanjih in prireditvah, zdaj, ko je »upokojeni redni profesor«, si gotovo vzame še več časa za svoj etnografski apostolat. V uvodu sam odgovori na vprašanje, ki bi se marsikateremu poznavalcu teh reči samo pojavilo: kakšna je razlika med njegovo novo in legendarno Kuretovo knjigo Praznično leto Slovencev? Kuret je slovenske praznike popisal predvsem za nazaj, pozabi je iztrgal tisto, kar je bilo, o tem priča tudi njegov podnaslov: Starosvetne šege in navade. Bogataj pa se je zdaj potrudil popisati predvsem, kako se naša praznovanja dogajajo v zadnjih 20 letih, od osamosvojitve do danes. Predstavljeni so raznoliki prazniki in praznični dogodki, tudi sodobne turistične prireditve, državni prazniki, ki še nimajo izoblikovane obrednosti, ter različne oblike druženja s prazničnimi razsežnostmi. Dopolnjuje jih izbor značilnih prazničnih jedi, skupaj z navodili za pripravo, in vrsta drugih zanimivosti, zgodb, legend, posebnosti ...

Poleg tradicionalnih praznikov, kakršen je božič, so svoje mesto v knjigi dobile nove oblike praznovanja. O njih pričajo že naslovi razdelkov. Izbrani primeri: proslave za ohranjanje spomina (Praznovanje pomembnih dogodkov med 2. svetovno vojno in obeleževanje spomina na žrtve povojnih pobojev), Medijske in športne prireditve (tiste v znamenju »naj«: Slovenka leta …), Valentinovo (14. februar), Praznovanja ob zaključku srednje šole in maturi, Kovaški šmaren v Kropi (2. julij), Kres ali šentjanževo (24. junij) in dan državnosti (25. junij), Pivo in cvetje v Laškem (sredina julija), Festival kranjske klobase, Sora pri Medvodah (konec avgusta), Ramazanski bajram (30. avgust-1. september 2011), Vrnitev Primorske k matični domovini (15. september), Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku, Študentska brucovanja, Krompirjeve počitnice (konec oktobra, začetek novembra), Dan reformacije (31. oktober), Noč čarovnic (31. oktober), Kurban bajram (6.-9. november 2011), Dan Rudolfa Maistra (23. november) … Skratka: če vas zanima, kakšna je aktualna vsebina tradicionalnih praznikov in katera so nova oziroma novejša praznovanja na Slovenskem, potem vzemite v roke knjigo Janeza Bogataja. Obogatila bo vaš praznični čut.