Je izvolitev Gregorja Viranta za predsednika državnega zbora s podporo SLS, NSi, DeSUS-a in SDS začetek neke nove koalicije, v kateri ne bo Zorana Jankovića? (Foto: Tina Dokl)

Gregor Virant novi predsednik parlamenta

Ustanovno zasedanje novega parlamenta si bomo zapomnili po dolgo trajajočih zapletih, povezanih z imenovanjem predsednika državnega zbora. Je izvolitev Gregorja Viranta za predsednika s podporo SLS, NSi, DeSUS-a in SDS začetek neke nove koalicije, v kateri ne bo Zorana Jankovića? Za podpredsednika sta bila izvoljena Ljudmila Novak (NSi) in Jakob Presečnik (SLS).

Zapleti so se nadaljevali tudi pri volitvah podpredsednika. Izvoljeni sta bila Ljudmila Novak (NSi) in Jakob Presečnik (SLS), ne pa tudi Majda Potrata (SD). Tudi to je pripisati dejstvu, da se še vedno ne ve, kaj je koalicija in kaj opozicija.

Ljubljana - Novoizvoljene poslance državnega zbora je uvodoma nagovoril predsednik države Danilo Türk. Poudaril, da v državi potrebujemo spremembe in prelom z dosedanjimi slabimi praksami, velik del odgovornosti pa pri tem nosi tudi državni zbor. Čim prej moramo priti tudi do imenovanja nove vlade in se začeti ukvarjati s pravimi vprašanji, od gospodarskih tem do vprašanja mladih, je dejal predsednik in pozval k zrelosti in odgovornosti za sprejemanje odločitev, pri čemer bodo potrebni tudi dogovori in kompromisi. Vendar tisto, kar je sledilo na ustanovnem zasedanju državnega zbora, ni kazalo, da se bo novi državni zbor zlahka dogovarjal. Ne le, da do prvega zasedanja še ni bilo dogovorov o koaliciji, morebitni prihodnji partnerji se niso poenotili niti o skupnem predsedniku državnega zbora. Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića je predlagala kandidatko Mašo Kociper iz svojih vrst, stranka SD pa Boruta Pahorja. Slednjega so v razpravi podprle tudi poslanske skupine Liste Virant, SLS in NSi, SDS Janeza Janše o tem sploh ni razpravljala. Poslanci so nato v tajnem glasovanju kar dvakrat zapored glasovali o obeh predlaganih kandidatih, a oba poskusa sta spodletela, ker nobeden od njiju ni dobil absolutne večine glasov. Da bi našli izhod iz slepe ulice, so se nato sestale poslanske skupine in iskale kompromisne rešitve. Potem ko sta SD in Borut Pahor umaknila kandidaturo, se je kot nov kandidat za predsednika državnega zbora pojavil Gregor Virant, ki so ga podprle stranke SDS, DeSUS, SLS, NSi in Virantova lista. Na glasovanju, ko je Pozitivna Slovenija znova predlagala Mašo Kociper, se je zanj izreklo 52 poslancev (Jankovićeva kandidatka je dobila 38 glasov) in Virant je bil izvoljen za predsednika. Ob tem so se že začela pojavljati ugibanja, ali so to zametki nove koalicije, v kateri ne bo Zorana Jankovića.

To dogajanje je slaba popotnica prihodnjemu delovanju parlamenta, ki bo moral doseči enotnost glede najpomembnejših družbenih vprašanj, smo slišali z več strani. Mi pa smo nekatere na Gorenjskem izvoljene poslance pred bližnjih praznikom slovenske samostojnosti in enotnosti vprašali o tem, kako enoten bo prihodnji državni zbor. Bojan Starman (Lista Virant): »Težko bo, a upam, da se bodo zadeve premaknile in bomo našli skupni jezik in se poenotili pri najpomembnejših, ne pa se postavili na dva bregova in se borili drug proti drugemu, reka pa bi še vedno tekla naprej. Preveč je vodij v tem procesu, ki le škodijo postopku sprejemanja odločitev.« Upanje, da bodo dosegli enotnost, je na kratko izrazil tudi Marko Pogačnik (SDS). Matej Tonin (NSi) pa je dejal, da je dan prej »na suhem treningu« že zelo dobro kazalo in izrazil pričakovanje, da se bo tako tudi nadaljevalo. Pred začetkom zapletov z volitvami predsednika pa je pričakoval, da bo to najbolj zagonetno vprašanje, saj so bili na začetku v igri trije kandidati in je to kazalo na koalicijsko neusklajenost. Da bi si želela enotnosti, je dejala tudi Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija), Samo Bevk (SD) pa je menil, da bi morali čim prej postaviti državni zbor, izbrati predsednika in imenovati vlado, saj bo treba nadaljevati z zelo resnimi vprašanji. »Čim prej naj se skliče tudi izredna seja, da bomo lahko odločali o intervencijskem zakonu. Potrebno je tudi, da se nadaljujejo pogovori o oblikovanju koalicije, kar je nujno, da se vlada čim prej oblikuje in začne delovati s polnimi pooblastili, kar Slovenija nujno potrebuje.«

Branko Grims (SDS) pa je spomnil na visoko stopnjo zrelosti, zavesti in enotnosti v letih slovenske osamosvojitve, danes pa gre za vprašanje enotnosti pri ključnih vprašanjih prihodnosti države. »Da se doseže, je potrebna zrelost. Že to, kar se danes dogaja s kandidati za predsednika državnega zbora iz vrst prihodnje koalicije, kaže na stanje današnje enotnosti. To ne pomeni dobre popotnice za naprej,« je dejal Grims. Mihael Prevc (SLS), ki se po mandatu premora vrača v državni zbor, pa je začetek svojega prejšnjega mandata primerjal s tokratnim. »Tedaj je bila že jasna koalicija, kandidat za predsednika je bil en sam in ni bilo težav pri potrjevanju predsednika in podpredsednikov državnega zbora, danes pa pričakujem zaplete. Iz vseh političnih opcij prihajajo besede o več enotnosti in sodelovanja kot doslej. A ne bi smelo ostati le pri besedah. In danes se ne bi smelo zgoditi, da bi odšli iz državnega zbora brez izvoljenega predsednika,« je dejal med zasedanjem, ko se zadeve s predsednikom še niso razpletle. Podvomil je tudi o zmožnosti Zorana Jankovića za sestavo koalicije, in sicer ravno zaradi tega, ker ni bilo enotnega predloga za predsednika državnega zbora. »Koalicijo in vlado pa Slovenija nujno potrebuje, saj si ne moremo več privoščiti brezvladja ali morebiti razmišljati o ponovnih volitvah.« Nova poslanka Irena Tavčar (SDS) pa si želi: »Enotnost naj bi bila takšna, kot je bila tisto leto, ko smo ta praznik dobili. Ne verjamem pa (čeprav bi rada), da se bomo še kdaj tako poenotili. Dobro pa bi bilo, da bi v sedanji situaciji bili enotni, saj je problemov, ki bi zahtevali takšen nastop, veliko.« Alojz Potočnik iz stranke Pozitivna Slovenija nam je pritrdil, da zapleti z izbiro predsednika niso najboljša demonstracija enotnosti. »Upam, da bomo glede najresnejših vprašanj vendarle dosegli večjo enotnost. Odgovornost je nesporno zelo velika in za popravne izpite ne bo več veliko priložnosti. Že danes se v državnem zboru kaže, da to ni dober začetek in da je pesimizem na mestu.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. december 2019 / 09:08

Kakšna bo letos božičnica

Znova smo povprašali, kakšno božičnico ali nagrado za uspešnost bodo izplačali v večjih gorenjskih podjetjih. Od podjetij, ki so nam odgovorila, bodo najvišjo (spet) izplačali v LTH Castings – 2650 ev...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / ponedeljek, 23. december 2019 / 23:31

Obnovili bi grad in zgradili apartmaje

Slovenska podružnica podjetja Elements Capital Partners je od dosedanjega lastnika Zavarovalnice Triglav kupila posestvo Podvin, kjer želijo propadajoči dvorec spremeniti v butični hotel, zraven pa zg...

Zanimivosti / ponedeljek, 23. december 2019 / 23:28

Odločili so se za selitev v Avstrijo

»Še šest mesecev nazaj sem bila 'tista s Hruš'ce' ... sedaj sem v Avstriji ...« Takole pravi Brigita Bratkovič Stankić, Jeseničanka, ki je z družino, možem Robertom in hčerkama Bianco in Ruby, pred ne...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. december 2019 / 17:52

Na svojem območju nočejo volka

Na okrogli mizi z naslovom Podeželje na razpotju: zveri ali obdelana krajina so v torek v Gorenji vasi opozorili na porast števila divjih zveri na območjih, kjer jih prej ni bilo, kar bi lahko vodilo...

GG Plus / ponedeljek, 23. december 2019 / 17:48

Duhovnik, ki mašuje tudi za gluhe

Edi Strouhal, župnik v župniji Šmartno v Tuhinju, je edini duhovnik pri nas, ki izvaja maše tudi v znakovnem jeziku. »Bog lahko govori v vseh jezikih, tudi v znakovnem, in mnogi si ne predstavljajo, k...

Kamnik / ponedeljek, 23. december 2019 / 17:45

Proračun brez velikih projektov

Kamniški občinski svetniki so potrdili proračun za leto 2020. Na voljo bo 26 milijonov evrov, a glavni očitek svetnikov je bil, da se občina prihodnje leto ne bo lotila nobenega večjega projekta.