Končno vsaj minimalne plače

Z novim letom se izteka prehodni rok, v katerem so imela podjetja možnost izplačevanja manj kot minimalno plačo, to je manj kot 572 evrov neto.

Kranj – Zakon o minimalni plači določa, da so lahko delodajalci lani in letos v dogovoru s sindikati izplačevali znižano minimalno plačo, vendar le v primerih, če bi izplačevanje minimalne plače ogrozilo poslovanje podjetja oziroma jih pahnilo v izgubo. Tako so delodajalci poleg minimalne plače v višini 572 evrov neto lahko izplačevali še 32 evrov neto manj.

Prehodno obdobje se sedaj izteka, kar pomeni, da bo dober odstotek zaposlenih (oktobra 9300) v Sloveniji prejemalo višjo, a še vedno minimalno plačo. Delodajalci v podjetjih, kjer opravljajo dejavnost varovanja, čiščenja in v nekaterih proizvodnih dejavnostih z nizko dodano vrednostjo bodo morali poiskati rezerve drugje, ne pri zaposlenih, pravi Romana Oman, sekretarka Območne organizacije ZSSS Gorenjska: »Prepričani smo, da delodajalci zaradi prehoda na polno minimalno plačo ne bodo prenehali delovati, ampak bodo končno začeli izplačevati zakonsko določen minimum.«

Tudi v Svobodnih sindikatih Gorenjske, ki ima članice v slabi tretjini podjetij na Gorenjskem, so pojasnili, da so znižane plače izplačevali v dejavnostih čistilnih servisov ter v nekaterih podjetjih iz lesne in elekroindustrije. »Prehod na polno minimalno plačo jim ne bi smel povzročati težav, saj so nanj pripravljeni,« pravi Barbara Filipov iz pravne službe SGS. Povprečna stopnja prejemnikov (polne) minimalne plače v večini podjetij se giblje med tremi in osmimi odstotki. A to je povprečje, na Gorenjskem je več podjetij, kjer nihče od zaposlenih ne prejema minimalne plače, v dejavnosti čistilnih servisov in tekstilni dejavnosti pa skoraj vsi zaposleni, v lesni industriji skoraj dvajset odstotkov, v trgovini približno tretjina.

Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, pravi, da se vsem podjetjem še ni uspelo prilagoditi, če bi se minimalna plača še povišala, pa napoveduje, da tega gospodarstvo ne bi preneslo: »Minimalna plača se bo kmalu dvignila avtomatično, za dodatne dvige pa trenutno ni pogojev.« V skladu z zakonom je minister, pristojen za delo, pristojen za letno usklajevanje zneska minimalne plače. »Minister znesek določi, upoštevajoč rast cen življenjskih potrebščin, in ga določi do 31. januarja po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji,« so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Čeprav ima minister na voljo še več kot mesec, naj bi do konca leta socialnim partnerjem posredoval predlog povišanja minimalne plače.