Pozor pri nakupu igrač
Pri nakupu igrač, še zlasti za mlajše otroke, je potrebna posebna previdnost, saj so na trgu še vedno igrače, ki niso primerne.
Kranj – Potrošniške organizacije opozarjajo, da oznaka CE sama po sebi še ne zagotavlja, da je igrača zares varna. Proizvajalci to oznako sami nalepijo na izdelek in s tem zagotovijo, da so pri izdelavi upoštevali vse veljavne varnostne standarde. Znak CE je v prvi vrsti namenjen nadzornim organom, ne potrošniku. Opozarjajo, da je nadzora s strani neodvisnih organizacij premalo in da zato lahko prihaja do zlorab.
V božično novoletnem času je predvsem zaradi povečanih nakupov, povezanih s prazniki, Evropska komisija začela kampanjo za varnost igrač. Akcija naj bi staršem omogočila, da se za svoje otroke odločijo pravilno. »V sklopu kampanje bo na številnih televizijskih postajah po Evropi predvajan videoposnetek, ki bo opozarjal na pomen varnosti igrač,« je povedal podpredsednik evropske komisije Antonio Tajani. Slovenske televizijske postaje pri tej akciji ne sodelujejo, zato si lahko zainteresirani potrošniki posnetek ogledajo na spletni strani Evropske komisije.
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) se pridružuje evropskim potrošniškim organizacijam, ki opozarjajo, da se na trgu še vedno prodajajo nevarne igrače. Problematični so predvsem majhni delci, vsebnost kemikalij in predolge vrvice. ZPS je v zadnjem obdobju opravljala tudi test priporočenih starostnih meja, ki jih proizvajalci družabnih iger z oznako na škatlah navajajo kot primerne za določeno starost. Testiranje je potekalo v enem od ljubljanskih vrtcev, splošna ugotovitev pa je, da so starostne meje, ki jih proizvajalci družabnih iger navajajo kot primerne za določeno starost otroka, večinoma prenizke. »To se je še posebej pokazalo pri praktičnem delu preizkusa v vrtcu. Konkretno: za igro Obrazi je starostna meja postavljena na tri leta in več, a strokovnjaki so povedali, da se pri otroku sposobnost, da se postavi v vlogo nekoga drugega, razvije šele pri približno štirih letih. Zato za otroka raje izberite igro, ki je sicer namenjena nekoliko mlajšim otrokom,« navajajo v članku Znanje ali sreča? v reviji VIP. Kar zadeva navodila za igranje, so na zvezi prišli tudi do spoznanja, da so prevedena slovenska navodila slabša od originalnih. »Če so na tujih navodilih fotografije različnih položajev med igranjem pogoste, so na slovenskih prej izjema kot pravilo. Tudi slovenščina bi lahko bila boljša. Prepogosto smo bili priča mikroskopsko majhnim nalepkam, ki praktično niso berljive.«