Velik rejski napredek pri črno-beli pasmi

V Sloveniji je med kravami molznicami že skoraj tretjina črno belih. Njihova mlečnost se je v zadnjem desetletju zvišala s 6600 na 7200 kilogramov, dolgoročni cilj je devet tisoč kilogramov.

Medvode – Člani Društva rejcev govedi črno bele pasme govedi v Sloveniji so se prejšnji četrtek zbrali v Preski na jubilejnem, dvajsetem občnem zboru. Rejci so si ogledali plemenske bike črno-bele pasme, se seznanili s predvidenimi novostmi v skupni kmetijski politiki Evropske unije po letu 2013 in z aktualno problematiko slovenskega kmetijstva, prisluhnili pa so tudi predavanju o tem, ali je v Sloveniji pri črno-beli pasmi napredek ali stagnacija.

Strokovna tajnica društva dr. Marija Klopčič je s podatki dokazala, kako velik napredek je slovenska govedoreja dosegla pri črno-beli pasmi od uvoza prvega tovrstnega goveda v letu 1955 pa do danes. V Sloveniji je bilo predlani 106.483 krav molznic, od tega je bilo 33.264 črno-belih. Črno-bela pasma krav je druga najbolj zastopana pasma, za lisasto in križanci lisaste pasme, njen delež se je v obdobju 1981–2009 zvišal z dobrih 7 na več kot 31 odstotkov. Mlečnost kontroliranih črno-belih krav se je v zadnjih tridesetih letih povečala s 4862 na 7199 kilogramov, v kontroli pa je bilo predlani kar 31.206 krav. Povprečna starost črno-belih krav ob izločitvi je lani znašala nekaj več kot 2100 dni in je bila nižja kot pri lisasti in rjavi pasmi, vendar se postopoma zvišuje. Povprečna življenjska mlečnost izločenih črno-belih krav je lani presegala 24 tisoč kilogramov in je bila višja kot pri drugih dveh pasmah. Dolgoročni načrt pri črno beli pasmi je zvišanje mlečnosti v standardni laktaciji s sedem na devet tisoč kilogramov mleka, pri tem pa so, kot je dejala dr. Marija Klopčič, rezerve pri krmi, zdravju vimena, klimi (udobju) v hlevu, plodnosti krav, zmanjšanju obolenj ter pri vzreji telet in mlade živine. Zvišanje mlečnosti za 1900 kilogramov bi za rejce pomenilo tudi 570 evrov dodatnega dohodka na leto.

Postali priznana rejska organizacija

V društvu štejejo za pomemben letošnji dosežek to, da so s 1. januarjem postali priznana rejska organizacija za črno-belo pasmo. Pripravili so tečaj osemenjevanja ter strokovno predavanje o novih trendih pri gradnji in obnovi hlevov za goveda, strokovno ekskurzijo v Izrael ter prvo mednarodno šolo mladih rejcev, sodelovali pa so tudi pri pripravi katalogov bikov in bikovskih mater črno-bele pasme. Za prihodnje leto načrtujejo tečaj osemenjevanja v lastni čredi, strokovna predavanja o gradnji in opremi hlevov za krave molznice, o robotu za molžo in o izboljšanju uporabe travinja in paše, drugo mednarodno šolo mladih rejcev ter strokovno ekskurzijo v Švico. Maja prihodnje leto bo v Sloveniji skupščina Evropskega združenja za črno-belo pasmo, kot možne lokacije pa omenjajo Bled, Brdo in Ljubljano. Že do konca februarja prihodnje leto bo treba prijaviti živali za sodelovanje na evropski razstavi črno-bele pasme, ki bo sicer marca 2013 v švicarskem Fribourgu.

Krave z mlečnostjo nad sto tisoč kilogramov

V Sloveniji je bilo doslej že 54 črno-belih krav z življenjsko mlečnostjo nad sto tisoč kilogramov mleka. Na občnem zboru je priznanje za to prejelo osem rejcev, med njimi trije z Gorenjske – farma Vodice (Agroemona), Tomaž Mis iz Zavrha pod Šmarno Goro in Anton Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici. Več kot sedemnajst let stara krava s farme Vodice, ki je od maja izločena iz črede, je v trinajstih laktacijah dala 100.348 kilogramov mleka ali povprečno nekaj več kot 16 kilogramov na dan. Krava Jasa 99 z Misove kmetije je stara dobrih enajst let, doslej je rejcu v sedmih laktacijah dala že 105.622 kilogramov mleka ali skoraj 22 kilogramov na dan. Dolenčeva krava Iva je stara enajst let in pol in je v osmih laktacijah dala 108.869 kilogramov mleka ali povprečno več kot 26 kilogramov na dan.

Ob 20-letnici društva so se z minuto molka spomnili pokojnih strokovnjakov in rejcev, podelili pa so tudi več priznanj. Prejeli so jih dosedanji predsedniki društva - dr. Anton Dolenc, Alojz Vidic, Damjan Jeraj in Marko Dolinar ter zaslužni za delovanje društva – dr. Jože Osterc, Ciril Smrkolj, Brane Ravnik in Milan Rojnič, spomnili pa so se tudi ustanovnih članov društva.