Čuvaj Ljubljanskega barja

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / nedelja, 18. december 2011 / 06:00

Krim (1107 m) - Ena najpomembnejših geodetskih točk v Sloveniji. V času habsburške monarhije so avstrijski zemljemerci tukaj postavili koordinacijsko izhodišče prve katastrske izmere dežel Kranjske, Koroške ter Primorske z Istro.

Ko hodimo po Polhograjskem hribovju, se nam pogled vedno ustavi na čuvaju Ljubljane, hribu, na katerega je bil dostop na vrh v času bivše države med leti 1970 in 1991 prepovedan, ker je imela JLA tam svojo postojanko. Baje je Krim tudi naravni meteorolog, saj ima vzdevek ljubljanski vremenski prerok. Zakaj? Zato, ker naj bi njegova kapa, kadar se pojavi, napovedovala slabo vreme za okoliške kraje. V teh dneh, ko nas spremlja nestabilno vreme, je skok na Krim vsaj skromna malica za hribov lačne duše.

Z avtoceste Ljubljana–Koper gremo na izvoz Brezovica, kjer se usmerimo levo proti Vrhniki. V semaforiziranem križišču zavijemo levo proti Podpeči. Nadaljujemo mimo Vnanjih in Notranjih Goric ter gledamo smerokaze proti Rakitni. Peljemo se še mimo Dolenje in Gorenje Brezovice, ko na levi strani zagledamo smerokaz za Krim mimo lovske koče Plehanov laz. Ob cesti je večje parkirišče, lahko se pa z avtomobilom zapeljemo še približno dva kilometra, ko na desni strani zagledamo smerokaz, ki nas usmeri na strm kolovoz.

Parkiramo na levi strani vozišča in začnemo z vzponom po strmem kolovozu. Po približno 15 minutah smo pri lovski koči na Kavcu oz. lovski koči Plehanov laz. Mimo koče, ki ga krasi simpatičen mlinček, se levo začnemo vzpenjati skozi gozd. Pot je markirana in ni naporna, saj se ves čas zmerno vzpenja. Višje pridemo do jase, ki jo prečimo, in znova nadaljujemo skozi gozd. Markirana pot se spremeni v kolovoz. Kmalu prečimo slabšo cesto, a naša markirana pot nas še vedno vodi skozi gozd. Kmalu pridemo do makadamske ceste, ki pelje na vrh Krima. Tukaj imamo dve možnosti: ali nadaljujemo po cesti ali pa zavijemo desno, na strm kolovoz. Strm in precej širok kolovoz se višje spremeni v udobno stezo, ki poteka tik ob ograji vojaškega objekta, ki je na vrhu Krima. Steza še dvakrat zavijuga in že smo na makadamski cesti, ki nas v nekaj korakih pripelje do Planinskega doma na Krimu, ob katerem je vojaški objekt in televizijski oddajnik, viden daleč naokoli. Pot sestopa poteka po poti vzpona, lahko pa z vrha Krima sestopimo do križa tik pod vrhom, na cesti pa zavijemo levo in sestopamo po cesti, do mesta, kjer nas smerokaz usmeri proti lovski koči na Plehanovem lazu.

Krim je čudovit razglednik; le ob ta pravem vremenu ga moramo obiskat. Pogled proti severu je pogled na Ljubljansko kotlino z Ljubljanskim barjem, ki mu izjemno kuliso delajo Kamniško–Savinjske Alpe, Julijci s Triglavom, Karavanke s Stolom, v ospredju pa Polhograjsko hribovje, Blegoš in Ratitovec. Na vzhodu je Posavsko hribovje, kjer dominira Kum in Pohorje v ozadju. Pogled proti jugovzhodu se ustavi na Gorjancih. Na jugozahodu vidimo Snežnik, Nanos, ob idealnem vremenu morda celo morje.

Vrh Krima je tudi edinstvena spominska plošča, saj je hrib predstavljal trigonometrično točko že v habsburški monarhiji, ko so delali prve katastrske meritve Kranjske, Koroške, Primorske, Goriške, Trsta ter Istre s kvarnerskimi otoki.

Vzpon na Krim je zanimiv tudi s kolesom, saj premagamo približno 800 metrov višinske razlike. Prihodnjo pomlad ga pa spedeliramo. Prav?

Nadmorska višina: 1107 m

Višinska razlika: 490 m

Trajanje: 2 uri in 30 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica