Naslovnica knjige (Foto: Helmut Teissl)

Julijske Alpe

Helmut Teissl, Julijske Alpe, Mohorjeva, Celovec, 2011, 264 strani, 42 evrov, www.mohorjeva.at

Julijske Alpe so bile v svoji lepoti, veličini in po bogastvu doživetij deležne že številnih besednih in slikovnih upodobitev. Letos smo se ob stoletnici njegovega rojstva spomnili Jaka Čopa, enega velikih mojstrov planinske fotografije in njegovih knjig. Homerska veličina in prvenstvo v opevanju Julijskih Alp pa slej ko prej pripada Juliusu Kugyju. Ena od njegovih knjig so Julijske Alpe v podobi. Prvič so izšle 1934 pri graški založbi Leykam, v slovenščini prvič šele 1971. Četrto nemško izdajo iz leta 1951 je oče podaril 12-letnemu sinu (rojenemu 1947 v Beljaku), ki mu je ime Helmut Teissl. Ta je postal navdušen gornik in izvrsten fotograf. Sedanjemu vodstvu založbe Leykam je predlagal, da naredi fotomonografijo po Kugyjevem zgledu in scenariju, to pot seveda v barvah. Razlika je tudi v tem, da je Kugy uporabil fotografije drugih, sam je prispeval zamisel in besedilo. Teissl je oboje naredil sam, s tem, da je poudarek na fotografijah. »Več ko 300 barvnih, večinoma velikoploskovnih fotografij na 264 straneh bralca spremeni v odvisnika od Julijcev,« so zapisali v založbi. Ko sem Teisslove Julijske Alpe prelistal, pregledal in prebral, lahko te besede samo potrdim. No, odvisnik od Julijcev sem bil sam že pred tem, a prepričan sem, da ta fotomonografija lahko očara tudi bralca, ki sploh ni gornik.

 

 

Ja, saj v tem je stvar: težko je biti objektiven v ocenjevanju te knjige, če si od snovi, ki jo podaja, sam zasvojen. Ko uživam ob pregledovanju Teisslovih fotografij, se nehote spominjam gora in poti, ki so na sliki, v spominu vstajajo z njimi povezana osebna doživetja. Podobna tistemu, kar je avtor doživel, ko je fotografiral na Prehodavcih. Okrog polnoči, ko so luči v koči že ugasnile, je iz nje stopil mlad par in se napotil v zvezdno noč. V njej se je fotografu posrečil posnetek velikega zvezdnega utrinka, ki je zarisal svojo bleščečo sled v nočno nebo nad Malim Špičjem. Ves čas je sledil tudi gibanju mladega para, ki sta ga izdajali prižgani čelni svetilki. Ko sta se zaljubljenca vrnila, so se srečali v prazni jedilnici. »Mlada Slovenka se je pozanimala, ali sem fotografiral zvezde. Ko sem ji pokazal sliko z zvezdnim utrinkom, me je roteče prosila, naj ji jo pošljem po elektronski pošti, saj ima slika zanjo poseben pomen: s svojim prijateljem da je šla do poljubljajočih se kamnov na Prehodavcih. Ta zvezdni utrinek sta tudi onadva zagledala, ko sta prispela do vznožja strmega vzpona na Malo Špičje. Presrečna mi je zaupala, da jo je prijatelj vpričo tega dogodka zasnubil.« Ta posrečeni dogodek ima tudi svoje nadaljevanje. »Majhen, vendar kozmični dogodek na začetku mlade zakonske sreče – in k poroki sta spodbudila poljubljajoča se kamna na Prehodavcih! Mar je kdo boljša zakonska priča kakor ta ljubezenski par iz kamna?!« In še pripis: »V svoje veliko veselje sem bil kasneje povabljen na poroko, ki sta jo sklenila pri poljubljajočih se kamnih.« Ju poznate? Poljubljajoča se kamna? Še vedno sta tam, kjer sta bila v oni posrečeni noči in tudi nebesni utrinek nad njima se lahko še kdaj primeri …

 

Avtorjevo razgledovanje po Julijcih se začne na Triglavu, sledijo sprehodi po Vzhodnih in Zahodnih Julijcih. Mejo med njimi postavi na Predel. »S fotografskega vidika so bile Julijske Alpe zame vedno gore luči, krajinske vedrine. Izrazitost barv, h kateri veliko prispeva bogastvo cvetja tega gorskega sveta, je name vedno napravila globok vtis. Tako so Julijske Alpe z leti postale domovina mojega srca. S to knjigo želim prikazati raznovrstnost in enkratnost lepote Julijcev v vseh letnih časih.« Na nedavnem 27. Slovenskem knjižnem sejmu je knjiga dobila priznanje Krilati lev, ki se podeljuje »za celostno izdelavo knjige v slovenski tiskarni«. Natisnil jo je Gorenjski tisk v Kranju. V utemeljitev pa so zapisali: »Nagrada za najboljšo celostno izdelavo knjige se letos podeljuje knjigi Julijske Alpe. Reprodukcija in tisk slik sta izvrstna. Slike odlikuje ostrina, enakomernost, mirni prehodi tonskih vrednosti in popolna čistost. Knjigoveško je knjiga izdelana pravilno. S stališča tiska je knjiga natisnjena v izjemnem barvnem skladju in barvnem ravnovesju. Odlikuje jo tudi velik kontrastni in barvni obseg ter neverjeten tiskovni sijaj.« Vzemite jo v roke in se prepričajte, da je res tako. Tudi Teisslov vzornik Kugy bi bil nad njo navdušen.

 

       

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / nedelja, 1. julij 2007 / 07:00

Ravnateljici tržiških vrtcev

V soboto, 9. junija 2007, je VVZ Tržič organiziral FIT hojo za družine z otroki in za zaključek akcije Ciciban planinec. Zbirališče je bilo pred OŠ Križe, cilj je bil v Gozdu. Tam so dob...

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 12. avgust 2010 / 07:00

Kriminal

Cariniki našli veliko količino viagre Brnik - Slovenski cariniki so v prtljagi potnika, ki je iz Bangkoka priletel na brniško letališče, našli štiri š...

Kronika / četrtek, 12. avgust 2010 / 07:00

Nesreče

V križišču izsilil prednost Škofja Loka - V soboto zvečer se je na regionalni cesti Škofja Loka-Godešič pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta...

Tržič / četrtek, 12. avgust 2010 / 07:00

Tržiška knjižnica bo lepša

Tržič - Po obnovi strehe na stavbi Balos 4, kjer imajo prostore Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Radio Gorenc in društva, letos urejajo fasado. Okrog 103 tisoč evrov vredno naložb...

Kranj / četrtek, 12. avgust 2010 / 07:00

Brezplačno morje bi kar izsilili

Na Rdečem križu zaradi vse večjih socialnih stisk opažajo za petino večje povpraševanje po brezplačnih letovanjih. Na centrih za socialno delo se soočajo s pritiski staršev, ki skušajo za otroke izsil...

Kranjska Gora / četrtek, 12. avgust 2010 / 07:00

Vid Černe postal častni občan

Ob občinskem prazniku nagrade Andreju Špornu, Agrarni skupnosti Dovje-Mojstrana in Vidu Černetu.